Se sploh zavedamo pomena, ki ga ima za otroka stik z umetnostjo?

Tudi obisk Bralnih mišic otorkom odpira svet v umetnost.

Za njegov čustveni razvoj je neizmerno pomembno, da opazuje lepoto, tako v naravi kot v umetnosti*. Za opazovanje lepote v naravi imamo veliko priložnosti, za opazovanje in doživljanje umetniških del pa moramo biti nekoliko bolj organizirani. Obisk galerij in muzejev, arhitekturnih biserov, gledališč, koncertov in drugih kulturnih prireditev bo gotovo vašemu otroku odprl vrata v svet, ki je plod človekovega duha. Umetniška dela so namreč nabita z duhovno močjo. V sebi nosijo sporočila, ki se nas na prav poseben način dotaknejo, če jim le znamo in zmoremo prisluhniti.

Skrb za stik z umetnostjo je še posebej pomembna zaradi sodobnega načina življenja. Živimo namreč v prostoru, prenasičenem s podobami. Vsiljivo se nam nastavljajo na vsakem koraku, ob velikih cestah in malih potkah, v brezdušnih trgovskih središčih in v malih poštnih nabiralnikih. Podobe kot vizualna sporočila, katerih edini namen je izvabiti iz naših žepov nekaj denarja. In vemo, kako v teh časih poboža oko dobra slika, skulptura, arhitektura – ali pa zgolj pogled na krajino, ki ni posuta z vsiljivimi jumbo plakati in drugimi produkti naše civilizacije.



Dobra umetnostna vzgoja bo otroku kultivirala čute. Da bo lažje ločil med pristnim in umetno nakičenim, da bo zaznal sporočila, ki jih imajo prave umetnine in da bo zaznal laži in napihovanje onih drugih podob ali zvokov. Da bo razumel prostor, v katerem živi.

Po drugi strani stik z umetnostjo odkriva in bogati otrokovo ustvarjalnost, neguje njegovo likovno občutljivost, spodbuja njegovo sposobnost opazovanja in presojanja.

Začne se seveda pri našem lastnem odnosu do umetnosti. Sami smo tisti, ki moramo imeti umetnost radi, da bomo te izkušnje prenašali na svoje otroke. Starši imamo pri tem najpomembnejšo vlogo, saj z vzgojo naše lastne vrednote prenašamo na otroke. Seveda kar nekaj tega znanja otroci dobijo tudi v šoli, a šola ne more nadomestiti tistega, kar otroku nudi družinsko okolje.







3. decembra, na Prešernov rojstni dan in hkrati tudi god, se lahko še posebej posvetimo kulturi. Ta veseli dan kulture je namreč zaznamovan z mnogimi brezplačnimi dogodki po Sloveniji. Veliko jih je namenjenih prav otrokom.

Vemo, včasih je težko vzgajati. Težko je biti strokovnjak za vsa področja, v katera uvajamo naše najmlajše. Poskrbimo, da bodo otroci izvrstno obvladali poštevanko, stavčne člene in druge razumsko naravnane vsebine. Zato pa nas včasih zmanjka prav na področju, kjer bi otrok bogatil svoja čustva, se učil ustvarjalno razmišljati, se oblikoval kot bitje, ki je sposobno dojemati in uživati veličino duhovnega naboja, ki se kot očarljiva draž skriva v umetniškem delu.


Izbirajmo primerne knjige glede na otrokovo starost.

Kadar smo kot starši odprti in široki, tedaj lahko to širino prenašamo na otroke. Kadar sami ustvarjalno razmišljamo, takrat lahko to ustvarjalnost delimo naprej. Kadar smo sami navdušeni nad umetnostjo, takrat se naše navdušenje kot skrivnostni naboj prenaša na otroke.

In iz otrok, ki so pri vzgoji deležni dobrega znanja, odprtosti in navdušenja, bodo zrasli posamezniki, ki bodo znali uživati in vrednotiti umetnost. Ti bodo ustvarjalni in široki, hkrati pa se bodo lažje znašli v tem, z vsiljivimi podobami prenapolnjenem svetu.

*Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, kar pa ni nujno. So tudi umetniške stvaritve, ki na prvi pogled sploh niso lepe, pač pa nosijo v sebi močna sporočila.




Nekaj praktičnih smernic za kulturno vzgojo otrok

Branje: branje otroku od rosne starosti naprej, spodbujanje branja, izbira dobrih in otrokovi starosti primernih knjig, izbira dobrih ilustracij, udeležba na javnih dogodkih v knjižnicah in na založbah, obisk knjižnih sejmov, po svojih zmožnostih nakup knjig za domačo knjižnico itn.

Film: izbira dobrih in starosti primernih filmov, ogled filmov skupaj z otroki – tako v kinu kot doma, pogovori o ogledanih filmih itn.

Glasbena umetnost: prepevanje v družini, obisk primernih glasbenih koncertov, poslušanje glasbe, spodbujanje otrok k lastni glasbeni aktivnosti (igranje inštrumentov, pevski zbor) itn.

Kulturna dediščina in tehniška kultura: obisk muzejev in muzejskih delavnic za otroke, ustvarjanje v domačem okolju (lončarjenje, vezenje, pletenje, delo z lesom in drugimi materiali) itn.

Likovna umetnost: udeležba na odprtjih razstav in v galerijskih delavnicah za otroke, ogled kipov, arhitekturnih stvaritev, fotografij itn. v javnem prostoru, pogovori o umetnosti v domačem okolju, spodbujanje k ustvarjanju, po zmožnostih nakup umetniških del za domačo zbirko itn.

Uprizoritvene umetnosti: obisk gledaliških in lutkovnih predstav, ogled plesnih dogodkov, ustvarjanje podobnih dogodkov v družinskem okolju, izdelava lutk itn.

Silva Karim
Foto: Tatjana Splichal