V petek, 20.februarja, je v Ženevi potekalo 10. izredno zasedanje Sveta za človekove pravice. Tema zasedanja je bila vpliv globalne gospodarske in finančne krize na splošno uresničevanje in učinkovito uživanje človekovih pravic. Kot poroča Radio Vatikan, se je zasedanja udeležil tudi apostolski nuncij in stalni opazovalec Svetega sedeža, nadškof Silvano Tomasi.

Mediji nas vsakodnevno opominjajo na to, da je finančna kriza ustvarila globalno recesijo in sprožila dramatične socialne posledice, vključno z izgubo milijonov delovnih mest. Pri tem pa nadškof Tomasi posebej opozarja na resno tveganje, da za mnoge države v razvoju razvojni cilji tisočletja morda ne bodo doseženi. Tako so ogrožene človekove pravice številnih oseb, vključno s pravico do hrane, vode, zdravja in dostojnega dela. Predvsem pa, nadaljuje nadškof, ljudje izgubljajo upanje.

Mednarodna skupnost ima zakonito odgovornost, da se vpraša, zakaj se je razvil takšen položaj, čigava je odgovornost in kakšni ukrepi rešitve bi nas lahko potegnili iz krize in olajšali vzpostavitev pravic. Vemo, da je krizo povzročilo podlo delo nekaterih uslužbencev finančnega in gospodarskega sistema, vključno z upravniki banke. Vendar pa, meni nadškof Tomasi, so vzroki krize še globlji. Obstajajo gospodarske, pravne in kulturne razsežnosti sedanje krize. Zaradi pomanjkanja etičnih osnov pride do krize na vseh ravneh.

Predstavnik Svetega sedeža zato kliče k prenovljeni pozornosti do etičnega pristopa pri ustvarjanju pozitivnega sodelovanja med trgom, civilno družbo in državo. Negativne posledice finančne in gospodarske krize na najbolj dramatičen način izkusijo prav ranljive skupine ljudi ter države v razvoju. Svetovna banka v zadnjem dokumentu ocenjuje, da bi trenutna gospodarska kriza v letošnjem letu lahko pod prag revščine potisnila še dodatnih 53 milijonov ljudi, ki bi se pridružili 130 milijonom iz leta 2008. Takšni trendi, opozarja nadškof Tomasi, resno ogrožajo boj proti revščini, zastavljen v razvojnih ciljih tisočletja do leta 2015.

Evidence kažejo, da bodo zaradi gospodarske krize najbolj trpeli prav otroci in za letošnje leto se v revnih državah napoveduje močno povečana umrljivost dojenčkov. Znano je, da so države z nizkimi prihodki močno odvisne od dveh finančnih tokov: tuje pomoči in nakazil migrantov. Zaradi finančne krize je pričakovati, da se bo v naslednjih mesecih občutno zmanjšalo oboje. Stalni opazovalec Svetega sedeža nas vabi, da se osredotočimo predvsem na vpliv krize na področje otrokovih pravic, ki pravzaprav ponazarjajo vse tisto, kar je značilno za vse druge socialne in ekonomske pravice. Te pravice vključujejo predvsem pravico do zdravja, izobrazbe in hrane.

V zadnjih petdesetih letih, spominja nadškof, smo bili priča nekaterim velikim dosežkom pri zmanjševanju revščine in na podlagi te izkušnje nas vse poziva k prenovljenemu občutku solidarnosti, predvsem do tistih skupin prebivalstva in držav, ki jih je kriza najbolj prizadela. Če se ukrepi na mednarodni ravni ne bodo spoprijeli z varovanjem človekovih pravic in če neposredne finančne in gospodarske dejavnosti ne bodo temeljile na etičnosti, zaključuje Tomasi, potem se lahko odgovorne osebe, njihova produktivnost in njihove pravice sprevržejo v pohlep, katerega rezultat je osredotočenje na dobiček sam.