44. številka Slovenskega časa, priloga tednika Družina za družbo in kulturo, v uvodniku Roberta Petkovška bralce nagovarja s povabilom, da bi znali z očmi misijonarja Petra Opeke tudi preko medijev »videti skupno dobro«. Matej Avbelj v prispevku o Sloveniji in Ukrajini razmišlja o zavzemanju omenjenih držav za diametralno nasprotni smeri razvoja, Mitja Steinbacher pa meni, da slovensko družbo čaka dolgotrajno obdobje prilagajanja na nove razmere, nastale zaradi hude finančne in gospodarske krize. Brane Senegačnik v svoji kolumni piše o »dobrem mraku«, ki je nekdaj naznanjal odrešujočo moč svete noči.

Ob dnevu ustavnosti smo pripravili pogovor z ustavnim sodnikom Janom Zobcem, ki v odgovorih razmišlja o kulturi ustavnosti v republiki Sloveniji. Iztok Mozetič v prispevku spominja, kako je režimsko časopisje pred 60 leti poročalo o katoliški Cerkvi.



Foto: Tatjana Splichal


Jernej Pisk v svojem zapisu navaja nekaj izhodišč za krščansko razumevanje športa, France Pibernik pa piše o domoljubju v poeziji Otona Župančiča.

Janez Juhant tokrat razmišlja o izzivih Evrope in sveta na podlagi konference Jean Monnet v Bruslju, kjer so udeleženci razpravljali o ekonomskih, političnih, socialnih in kulturnih vidikih evropskega povezovanja v okviru EZ. Prispevek Jerneja Letnarja Černiča, Rekviem za Katin, govori o domačih in evropskih sodiščih, na katerih bi morala imeti po mnenju pisca humanost, sočutje in spoštovanje žrtev množičnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic osrednjo vlogo pri sprejemanju kakršnih koli odločitev.

Na zadnji strani časnika se Milček Komelj v svojem zapisu poslavlja od vsestranskega umetnika Bogdana Groma (1918-2013), Janez Dular pa se v jezikovni kolumni sprašuje, »ali ima Ivan prav«. Glede česa, preberite v novi številki Slovenskega časa.