Najprej so leta 2003 izdali obsežno knjigo o svoji zgodovini in sedanjosti, ki jo je napisala takrat mlada avtorica, diplomantka teologije, Polona Vesel Mušič (1976) in ji dala naslov Magdalena, fara naša. Predstavitev, zgodovina in življenje župnije Sodražica.

Najprej diplomska naloga o zgodovini in verskem življenju v župniji

Knjigo so izdali v jubilejnem letu župnije Sodražica, ob 250. obletnici nastanka župnijskega vikariata v letu 1753. Ob pripravah na praznovanje so si tudi v Sodražici zaželeli, da bi svojo zgodovino predstavili v knjižni obliki, podobno kot so to storili v nekaterih drugih župnijah, s čimer se sestavlja mozaik podobe Cerkve na Slovenskem. V tem času je domačinka Polona Vesel Mušič na teološki fakulteti pripravljala diplomsko nalogo o zgodovini in verskem življenju v župniji. Odločili so se, da bo svojo diplomsko nalogo razširila in pred nami je zdaj obsežna knjiga na 368 straneh velikega formata.

Najprej je predstavila župnijo in občino Sodražica

Knjigo je avtorica napisala pregledno in jo razdelila v štiri poglavja ter vrsto razdelkov, v katerih je prikazala posamezna področja. V prvem delu je predstavila župnijo in občino Sodražica. Najprej naravne in zemljepisne značilnosti: lega, relief in geološka zgradba, podnebje, vodne razmere, rastje in živalstvo. Sledi predstavitev naselij, izvora krajevnih imen in družinske hiše. V razdelku o prebivalstvu zvemo podatke o gibanju števila prebivalstva in o verski statistiki župnije.

V etnografskem razdelku je prikazala rojstvo in smrt, zgodnja otroška leta, škapulir in svetinjico lurške Marije, šolo, preprosto vsakdanje življenje, navade in običaje in še čtivo in oblačila. Sledijo predstavitve gospodarstva (kmetijstvo, obrt, predvsem suha roba, trgovina, promet), razvejenih družbenih dejavnosti (prikaz političnih razmer in društev v prvi polovici 20. stoletja in po drugi vojni). Prvo poglavje se konča z znanimi osebnostmi.

Župnijska cerkev sv. Marije Magdalene leta 1928.

O zgodovini sodraške župnije

Drugo poglavje je avtorica namenila podrobnemu umetnostnozgodovinskemu opisu cerkva in pripadajočih objektov, od župnijske cerkve, romarske cerkve Marije Vnebovzete pri Novi Štifti in podružničnih cerkva. Tretje poglavje govori o zgodovini sodraške župnije, od razširjanja krščanstva v dolini, nastanka vikariata in župnije do prikaza najtežjih obdobij in dogodkov v življenju Sodražanov: Turki, protestantizem, francoska okupacija, prva in druga svetovna vojna, nesrečni dogodki. Tu je na prvem mestu dogajanje med drugo svetovno vojno oziroma komunistično revolucijo, tako kot nasploh v slovenski zgodovini (le da se v mnogih podobnih knjigah prikazu tega obdobja iz nerazumljivih razlogov še vedno izogibajo).

Ko so se maja 1942 komunisti s svojo paravojsko spravili na uničevanje

Pravo kataklizmo je Sodražica doživela konec maja in junija 1942. Najprej so po njej pustošili partizani pod vodstvom »narodnih junakov« Dakija, Artija in Abija. Ubili so vrsto ljudi, med njimi 16 ciganov v Boncarju, Mirka Kozino in učiteljico Ivanko Novak Škrabčevo. Potem ko so med razglasitvijo svoje rdeče »Sodražiške republike« kraj še izropali, so se nekaj kasneje nad njim kruto znesli še okupatorji. Italijanska letala so ga bombardirala tridesetkrat, štirikrat pa kasneje še nemška. Kraj je bil požgan, porušen, prebivalstvo pa ubito ali v taboriščih. To je bil !NOB«, in to leta 1942, ko v nobeni drugi evropski državi ni nihče tako žrtvoval svojega prebivalstva za ozke politične (revolucionarne) cilje. Avtorica je tudi to poglavje (v primerjavi z mnogimi drugimi podobnimi knjigami zadnjega časa) zadovoljivo povzela po literaturi.

Pogled na Sodražico s Strmce. Foto: Ivo Žajdela

Čeprav v ospredju župnija, je zelo veliko tudi o drugih področjih

Zadnji del knjige je namenila podrobnemu prikazu (kar 140 strani) verskega življenja v župniji nekoč in danes. Knjiga je bogato slikovno opremljena, pri čemer je avtorici pomagal njen mož Lojze Mušič, ki ji je, kot razberemo iz spremnih besed, vzorno stal ob strani in jo podpiral, kar je danes redkost. Knjiga o zgodovini sodraške župnije, izdala jo je Župnija Sodražica, založila pa založba Družina, ni samo ozka predstavitev zgodovine in sedanjega življenja v župniji, ampak so v njej, kot sem nakazal, kar podrobno obdelana tudi druga področja zgodovine, tako da lahko mirno zapišem, da je to zgodovina Sodražice.

Ivo Žajdela, Zgodovina Sodražice, Demokracija, 18. 2. 2003Leta 2020 so izdali zelo zajetno knjigo na 920 straneh velikega formata

V Sodražici so 7. aprila 2020 praznovali 800. obletnico prve pisne omembe. Sodraška zgodovina se ni začela 7. aprila 1220, ko je Engelbert Turjaški podpisal in zapečatil slavno listino, v kateri je prvič zapisano ime Sodražice, Vinic in tudi sosednje Ribnice.

Obeležitev 800. obletnice prve omembe Sodražice v pisnih virih so v Sodražici leta 2020 počastili z izdajo zelo zajetne (920 strani velikega formata) knjige Sodraških 800. Tako drag projekt je lahko financirala in knjigo izdala le občina. V njej so prikazali večino glavnih področij, ki po navadi spadajo v tako kompleksen prikaz nekega območja, od geografije in arheologije do današnje predstavitve življenja v občini in župniji.

Sodražica iz zraka, z naslovnice knjige Sodraških 800. Foto: Janez Kotar

Sodražica se prvič omenja leta 1220 v ohranjeni listini, napisani na gradu Turjak

Mnogi kraji se ne morejo ponašati s tako dolgo zgodovino, še posebej ne zapisano. Davnega 7. aprila 1220 je Engelbert Turjaški podpisal in zapečatil slavno listino, v kateri je prvič zapisano ime Sodražice, Vinic in tudi sosednje Ribnice. Le nekaj let pozneje je omenjen tudi Zapotok.

Samo nekaj pomembnih letnic iz zgodovine, ki so vplivale na razvoj območja. Davnega 23. oktobra 1492 je bil izdan cesarski suhorobarski patent Ribničanom (posredno tudi Sodražanom). 30. oktobra 1751 je vladarica Marija Terezija podelila Sodražici privilegij tedenskih tržnih dni. 1. septembra 1753 je bil ustanovljen župnijski vikariat v Sodražici. 28. septembra 1837 je pridobila Sodražica tri letne sejme. 12. novembra 1861 so blagoslovili novozgrajeno šolsko poslopje. 28. septembra 1865 je Sodražica tudi uradno postala trg.

Spoznavanje preteklosti je navdih za sedanjost in usmeritev za prihodnost

Knjigo Sodraških 800 je uredil Ludvik Mihelič. V njej so objavili 32 prispevkov. »Ko smo pred dobrimi štirimi leti pričeli načrtovati, kako bi oz. bomo praznovali jubilej, je kmalu vzniknila ideja, da ob tej priliki izdamo knjigo, ki bi čim bolj celovito predstavila preteklost in sedanjost občine. Slovenci smo namreč narod knjige in tudi pregovor pravi: Littera scripta manet (Napisana beseda ostane),« je na predstavitvi knjige dejal njen urednik Ludvik Mihelič.

Dodal je, da mu je ob nastajanju knjige prihajal na misel pomenljiv napis nad vhodom v Apolonovo svetišče v Delfih: Spoznavaj samega sebe. »Vodilo ne velja le posamezniku, ampak prav tako za ožjo, lokalno skupnost kot širšo skupnost – narod. Proučevanje in odkrivanje preteklosti pomeni vznemirljivo pot k našim koreninam, k izviru. Spoznavanje in spoznanja preteklosti so navdih za sedanjost in usmeritev za prihodnost. S pričujočo knjigo smo poskušali oteti pozabi časa in bledenju spomina čim več naše bogate preteklosti.«

Knjigo Sodraških 800 je uredil Ludvik Mihelič. Foto: Ivo Žajdela

Več kot 900 strani debela knjiga je nastajala štiri leta

Spomladi 2016 so oblikovali devetčlanski uredniški odbor, ki se je sestajal tri do štirikrat letno. Njegova prva naloga je bila začrtati vsebinski okvir knjige. Sledilo je dokaj zahtevno iskanje ustreznih piscev. K pisanju so pritegnili renomirane znanstvenike kot tudi domače poznavalce. Knjiga je tako preplet znanstvenih člankov kot tudi strokovnih in poljudnih člankov. Ponekod se ne omejuje zgolj na lokalno zgodovino, ampak prikazuje Sodražico v širši zgodovinski perspektivi, predvsem v okviru Dolenjske.

Raziskovanje arhivskega gradiva je prineslo tudi mnogo novih spoznanj. »Ko so bili pred dobrim letom prispevki večinoma oddani, se je pričelo intenzivno uredniško delo, opremljanje, pregledovanje in korigiranje besedil in končno oblikovanje knjige,« je ob izidu pojasnil urednik. »Ob tem je prvotno načrtovani obseg knjige krepko narastel, saj zdaj obsega več kot 900 strani. Besedila so podprta in obogatena s številnimi fotografijami in dokumenti.«

Raznolika »okna« v preteklost

Monografija Sodraških 800 skozi deset poglavij odpira raznolika »okna« v preteklost. Okvir vsakokratnemu dogajanju daje vedno pokrajina, zemlja, zato so prvo poglavje posvetili njej ter prikazu rastlinskega in živalskega sveta. Poglavje Zgodovinski mejniki nas pomakne v izbrana obdobja zgodovine, od najstarejšega s slabo ohranjenimi arheološkimi sledmi, ko ime Sodražice še ni bilo izpisano, a je bilo že vpeto v tedanje dogajanje.

Miha Kosi je podrobno prikazal plemiško družbo visokega in poznega srednjega veka v širši dolenjski pokrajini. V posebnem prispevku je Jurij Šilc odstrl pogled na Sodražico v luči urbarjev 16. in 17. stoletja. V prispevku z izzivalnim naslovom Sodražica – sejemska vas ali trg? je Boris Golec poskuša. odgovoriti, zakaj Sodražica kljub stari tradiciji tedenskih tržnih dnevov, potrjenih sredi 18. stoletja, formalno ni dobila statusa trga do leta 1865.

Sklop Zgodovinski mejniki zaključujejo odmevi prve in druge svetovne vojne, dveh najtežjih preizkušenj 20. stoletja (Marina Gradišnik).

Sodražica pred drugo svetovno vojno. Foto: knjiga Sodraških 800

Zgodovina razvoja občine in cerkvene organizacije

V tretjem poglavju so uprli pogled v preteklost in sedanjost Občine Sodražica. V prispevku Zopet na svojem so prikazali razmere po drugi svetovni vojni, ukinitev občine leta 1960 in zahtevno pot do ponovne ustanovitve leta 1998 ter njen sedanji utrip.

Poglavje Verski utrip obsega 110 strani, kar pomeni, da je tudi to področje prikazano zelo podrobno. Uvede ga članek o ustanovitvi farnega vikariata v Sodražici leta 1753 (Jure Volčjak), sledi njegovo delovanje v prvi polovici 19. stoletja (Blaž Otrin), prehod v samostojno župnijo (Matjaž Ambrožič) in njen razvoj do danes (Franc Bizjak).

Prikazana so dolgoletna prizadevanja za ustanovitev župnije na Gori (France M. Dolina) in njeno delovanje od leta 1909 do ponovne pridružitve župniji Sodražica leta 2020 (Anton Dobrovoljc). Tadej Inglič je Novo Štifta prikazal kot dobro znano in obiskano Božjo pot, duhovno in izletniško središče.

Obsežen prispevek o življenju v župniji Sodražica

Sedanji župnik Franc Bizjak je napisal obsežni prispevek o življenju v župniji Sodražica od leta 1945 do danes. Med drugim je opisal obnovo cerkve Žalostne Matere božje na Strmci, ki se je začela leta 1961. To cerkev so med vojno zavzeli Italijani in so v njej imeli svojo posadko. Pri kuhanju je leta 1942 prišlo do požara in je zgorel zvonik. Kaplan Franc Čampa je skupaj s župljani skušal gasiti in tako so preprečili, da ni pogorela vsa cerkev, ostala pa je močno poškodovana. Kaplan in župljani so rešili tudi najpomembnejšo opremo, zlasti dragocene slike. Potem pa je cerkev skoraj dvajset let propadala.

Sodražica iz zraka. Foto: Janez Kotar

Šolstvo, zdravstvo, kraji, ljudje, gospodarstvo

Poglavje Šolstvo in zdravstvo prinaša štiri prispevke. Na osnovi dostopnih arhivskih virov je Stane Okoliš temeljito prikazal najstarejše šolstvo v Sodražici, ki kaže na zavedanje prednikov o pomenu šole in izobrazbe. V nadaljevanju sta Tatjana Hojan in Cvetka Vesel v dveh prispevkih predstavili pomembnejše mejnike v razvoju šole skozi obdobje zadnjih 150 let. Prvič je temeljito, na podlagi različnih virov, Tjaša Žagar predstavila razvoj zdravstvene oskrbe v Sodražici.

V poglavju Kraji in ljudje so predstavili prebivalstvene značilnosti občine, sledi sistematičen opis naselij in etimološka razlaga naselbinskih imen. Spregledali nio bogate etnološke dediščina in pestrega bajeslovnega izročila, kakor odseva v folklornem pripovedništvu.

Posebno poglavje so namenili gospodarskim dejavnostim. Gospodarstvo je bilo v vsakem obdobju temelj preživetja, gonilo napredka ter usmerjevalec družbenega in kulturnega življenja. Nekoč prevladujočemu kmetijstvu sledita prikaz večjih podjetij in mnogih obrti pred drugo svetovno vojno ter gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni do danes.

Sakralna dediščina, glasba, likovni ustvarjalci, društva, znani Sodražani

Poglavje o umetnosti prinaša tri poudarke. Prvi je posvečen sakralni dediščini, v ospredju seveda sloviti baročni cerkvi pri Novi Štifti (Metoda Kemperl). Sodražica je v Sloveniji poznana po različnih zvrsteh glasbe in njenih ustvarjalcih. Obraze glasbe je zato Tomaž Faganel osvetlil v posebnem prispevku. O sodobnih likovnih ustvarjalcih piše Petra Marn.

Knjigo zaključujeta dve obsežni poglavji. V živahnem utripu občine Sodražica so predstavili kar 35 društev, ki skrbijo za povezovanje prebivalcev, medsebojno pomoč in kakovostno preživljanje prostega časa. V sklepnem poglavju Znani Sodražani so široko odprli okna in vrata občine Sodražica v sosedstvo, Slovenijo in svet. Pred nami se zvrsti 32 bolj ali manj znanih in prepoznanih obrazov, ki so dvigali Sodražico iz anonimnosti in so jo, vsak na svoj način, kot nekakšni ambasadorji, umeščali na zemljevide kulture, duhovnosti, znanosti in umetnosti.

Nadaljevanje v: Župnija Sodražica, reportaža o župniji, cerkev sv. Marije Magdalene, Franc Bizjak, Brane Košir

1/3