Ob natančnejšem pogledu pa se obiskovalcem podzemnih prostorov bazilike sv. Bartolomeja na otoku sredi Tibere razkrijejo ganljive in tudi pretresljive zgodbe, ki se skrivajo za na videz neopaznimi in vsakdanjimi predmeti, za avstrijski Kathpress piše njihova dopisnica Anita Hirschbeck.

Poljski mučenec Jerzy Popieluszko (1947-1984). FOTO: Wikipedia

Tu je recimo kamen, s katerim naj bi poljskega duhovnika Jerzyja Popieluszka leta 1984 do smrti pretepli pripadniki komunistične službe državne varnosti. O ozadju dogodka pripoveduje plošča z zapisanim besedilom in s Popieluszkovim portretom. Tu so tudi pisma avstrijskega kmeta Franza Jägerstätterja, ki jih je pisal v berlinskem zaporu tik pred smrtjo leta 1943. Katoličana so usmrtili, ker zaradi ugovora vesti ni bil pripravljen služiti v Hitlerjevem Wehrmachtu. V muzeju hranijo majhen, razbit kipec angela, ki so ga našli pri eni od žrtev bombnih napadov na cerkve in hotele na Šrilanki leta 2019. V napadih na velikonočno nedeljo je življenje izgubilo okoli 250 ljudi.

Sicilijanski duhovnik Pino Puglisi (1937-1993). FOTO: Wikipedia

Razstavljeni so tudi mašni plašč salvadorskega teologa osvoboditve Oscarja Romera, ki je bil zaradi kritične nastrojenosti proti domači vladi ustreljen leta 1980, štola sicilijanskega duhovnika Giuseppeja Puglisija, ki je leta 1993 postal žrtev mafije, in relikvija nemškega škofa grofa Clemensa Augusta von Galena, ki je med drugo svetovno vojno javno kritiziral nacistično politiko »iztrebljanja življenja, ki ni vredno življenja«.

Zbirka nastaja od leta 1999

»Svetišče novodobnih mučencev 20. in 21. stoletja« vzdržuje katoliška Skupnost sv. Egidija. Njihova tiskovna predstavnica Rita Simeoni v pogovoru za Kathpress ne more natančno navesti, koliko razstavnih eksponatov je na ogled v kripti pod baziliko sv. Bartolomeja. Relikvije sodobnih krščanskih mučencev - ljudi, ki so v zadnjih desetletjih umrli zaradi svoje neomajne vere, v cerkvi zbirajo od leta 1999.

Muzej je nastal na pobudo papeža Janeza Pavla II. (1978-2005).

Muzej je nastal na pobudo papeža Janeza Pavla II. (1978-2005). V pripravah na sveto leto 2000 je ustanovil komisijo, katere naloga je bila preučiti krščansko mučeništvo v 20. stoletju. »Generacija, ki ji pripadam, pozna grozo vojne, koncentracijskih taborišč in preganjanja,« je takrat dejal papež. Toda tudi tu so bili ljudje, katerih vero in dejanja je navdihoval Jezus: »Spomin nanje se ne sme izgubiti, moramo ga ohranjati in dokumentirati.«

Jacques Hamel je postal žrtev islamističnih skrajnežev. FOTO: Wikipedia

Mučenci z vsega sveta

Komisija je zbirala pisma, dokumente in predmete, povezane z mučenci z vsega sveta. Po svetem letu je to nalogo prevzela Skupnost sv. Egidija. Po besedah Simeonijeve se je novica o rimskem muzeju postopoma širila in v zadnjih dvajsetih letih se vedno znova oglašajo župnije, družinski člani in sodobniki ljudi, ki so umrli zaradi svoje vere.

Pred nekaj leti je recimo sestra Jacquesa Hamela muzeju podarila brevir francoskega duhovnika, ki sta ga leta 2016 med bogoslužjem v cerkvi umorila islamska skrajneža. V Skupnosti sv. Egidija so ob izročitvi brevirja obhajali zahvalno bogoslužje, ki se ga je udeležila tudi Hamelova sestra.

Prvi krščanski minister za manjšine v Pakistanu je bil leta 2011 ubit zaradi svojih prizadevanj za medversko sožitje in razumevanje v državi.

Na podoben način je skupnost prejela Sveto pismo pakistanskega politika Shahbaza Bhattija. Prvi krščanski minister za manjšine v Pakistanu je bil leta 2011 ubit zaradi svojih prizadevanj za medversko sožitje in razumevanje v državi. Bhattijev brat, ki je nekaj časa delal kot zdravnik v Italiji, je stopil v stik s Skupnostjo sv. Egidija in muzeju podaril omenjeno knjigo.

Notranjost bazilike sv. Bartolomeja. FOTO: Facebook/Basilica di San Bartolomeo all'Isola Tiberina

Novi razstavni prostori

Bhattijevo Sveto pismo je danes na ogled v baziliki sv. Bartolomeja, kjer je skupnost sprva razstavljala zbrane predmete. Ker pa je bilo teh vedno več, so pred kratkim odprli prostore pod cerkvijo. Simeonijeva pojasnjuje, da še vedno ni mogoče prikazati celotne zbirke - nekaj predmetov je še vedno v skladišču, ves čas pa se dodajajo novi eksponati: »Delo se nadaljuje.«