Iz Vatikana so včeraj sporočili, da bo papež Benedikt XVI. v letošnjem poletju obiskal in blagoslovil obnovljen Marijin kip, ki bdi nad mestom Rimom. Podoba deviške Matere Božje, ki so jo postavili v zahvalo za miren odhod nacistične vojske iz italijanske prestolnice v času druge svetovne vojne, je bila močno poškodovana v enem izmed lanskoletnih neurij.

Kip so leta 1953 postavili na grič blizu Vatikana v rimskem predelu Monte Mario, da bi z njim obeležili uspešno priprošnjo deviške Matere za mirno osvoboditev Rima izpod vladavine nacističnega okupatorja v času druge svetovne vojne. Leta 1944 je krajevna verska skupnost ‘Orionini’ iz Rima sprožila pobudo, da bi se Rimljani zaobljubili ‘ljubezni in veri’ v zameno za nekrvavo predajo mesta iz rok nacističnih oblastnikov. Peticijo je tedaj podpisalo več kot milijon meščanov in 4. junija so se javno zaobljubili pred Marijinim kipom v župniji svetega Ignacija.

Po odhodu nacističnih čet, teden dni po javni zaobljubi, je papež Pij XII. v cerkvi omenjene župnije daroval sveto mašo in se med njo zahvalil Devici Mariji za zaščito Večnega mesta in njenih prebivalcev ‘v nasprotju z vsemi človeškimi napovedmi’.

Kip Marije, Rešiteljice rimskega ljudstva, je med neurji lanskega oktobra porušil močan veter. Devetnajst metrov visok pozlačen bronast kip so obnovili in ga ponovno postavili na devetnajstmetrsko podnožje, s katerega zre na mesto Rim.

Papež se bo na grič blizu Vatikana podal 24. junija, da bo kip blagoslovil in priložnost izkoristil tudi za obisk bližnjega dominikanskega samostana Rožnovenske Matere Božje, kjer se bo srečal s skupnostjo dominikank v klavzuri. V tem starodavnem samostanu redovnice hranijo ikono Device Hagiosorritisse, imenovane tudi Devica Marija svetega Luke iz VII. stoletja, in dragocene relikvije svetega Dominika, svete Katarine Sienske in drugih dominkanskih svetnikov in svetnic.

Po lanskoletni nesreči s kipom je sveti oče že takrat izrazil upanje za čimprejšnjo obnovo kipa Marije, Rešiteljice rimskega ljudstva, da bi Rimljanom tudi v prihodnosti služil kot vir pobožnosti do Božje Matere.

Kip je oblikoval judovski kipar Arrigo Minerbi, ki ga je med drugo svetovno vojno skupnost ‘Orionini’ zaščitila pred roko nacističnega okupatorja. Kljub velikosti Rimljani omenjeno skulpturo ljubkovalno imenujejo ‘Madonnina’ oz. ‘Marijica’.