Papež Frančišek je kristjane na Bližnjem Vzhodu označil za »resnične priče Kristusa in njegovega evangelija«. Kot je pojasnil v nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu, »težave in preganjanje čistijo in krepijo vero, če vse to prenašamo z vdanostjo, zaupanjem in upanjem«.

Sveti oče je med avdienco poseben pozdrav namenil kristjanom iz Jordanije in Svete dežele, ki ju bo obiskal konec letošnjega maja. Bližnjevzhodni kristjani so otroci Cerkve in predstavljajo upanje, ki temelji na ljubezni in spoštovanju, je pojasnil Frančišek.

Kot zgled Cerkve, ki jo je močno prizadelo izseljevanja vernikov s kriznih območij, je papež navedel prve japonske katoličane. Ti so kljub silovitim preganjanjem in zatiranju od 17. stoletja dalje 250 let skrivaj prenašali plamen vere iz roda v rod. Papež, ki je kot mlad jezuit z žarom spremljal poročila tedanjega jezuitskega predstojnika na Japonskem in kasnejšega jezuitskega generala Pedra Arrupa, je poročal o navdušenju misijonarjev, ki so od leta 1870 znova lahko odhajali na Japonsko. Tam so našli Cerkev, ki jo je sestavljalo na tisoče drobnih členov, majhnih občestev, ki so se sestajala skrivaj. »V podzemlju so ohranila močan občestveni duh, ker jih je krst oblikoval v eno samo telo, v Jezusa Kristusa«, je pojasnil Frančišek.

Zgodnja leta katoliške Cerkve na Japonskem predstavljajo primer povezujoče moči krsta, je prepričan sveti oče. V katehezi, ki ji je vernikom predstavil v prostem nagovoru brez pisne predloge, je spregovoril o tesni medsebojni povezanosti krsta, pričevanja, misijonarjenja in vztrajanja v preganjanjih.Kljub morilskim preganjanjem japonskih kristjanov je katoliška vera v podzemlju preživela, ker so si verniki ob pomanjkanju duhovnikov zakrament krsta podeljevali kar med seboj. Ko so na Japonsko znova prišli krščanski misijonarji, so tako tam naleteli na cvetočo Cerkev.

Oznanjevanje vere pa ni zgolj naloga »izvedencev«, je poudaril papež Frančišek. »Mi vsi smo misijonarji, vsak na kraju, ki mu ga je določil Gospod.« S krstom vsak kristjan postane »misijonarski učenec«. »Mistična razsežnost« krščanstva in konkretna naloga kristjanov, naj širijo evangelij, sta med seboj neločljivo povezani. Kakor življenje samo so kristjani iz roda v rod prenašali tudi milost tega sporočila, predvsem s tem, ko so krščevali svoje otroke. Misijonarsko Božje ljudstvo krščenih v zgodovini predstavlja živo telo Jezusa Kristusa in je »kakor reka, ki napaja zemljo in po svetu širi Božji blagoslov«, je papež nagovoril več deset tisoč zbranih vernikov.

Frančišek je še poudaril, da sta neločljivo povezana tudi krst in Cerkev. »Nihče se ne odreši sam«, je pojasnil sveti oče. »Milost krsta nam je podarjena v Cerkvi in krščanska vera živi v cerkvenem občestvu. Na ta način smo drug drugemu »kanal milosti in ljubezni«, kljub vsem grehom in omejitvam, ki jim je podvržen sleherni človek.

Vir: Kathpress

Foto: news.va