FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je v polurnem pogovoru za italijansko televizijo Canale5 znova povabil ljudi, naj se v boju proti trenutni epidemiji cepijo proti koronavirusni bolezni. Poleg tega je spodbudil, naj znova odkrijemo vrednost vere kot dragocen Božji dar.

Ekskluzivni pogovor s svetim očetom so predvajali minulo nedeljo zvečer, papež pa je na začetku najprej ubesedil svojo misel, ki jo ponavlja že od izbruha epidemije: da namreč »iz krize nikoli ne pridemo nespremenjeni. Iz nje pridemo boljši ali slabši«. Zdaj je napočil trenutek, da opravimo temeljito »notranjo inventuro«: »V življenju vedno obstajajo pomembne vrednote, ampak pomembne vrednote moramo udejanjiti v svojem življenju,« je pojasnil Frančišek, ki je v zvezi s tem naštel celo vrsto aktualnih in razburljivih zgodb, od otrok, ki trpijo lakoto in nimajo možnosti, da bi obiskovali šolo, do vojn, ki se dogajajo v različnih delih sveta. »Statistika Združenih narodov glede tega je grozljiva,« je prizadeto dejal papež in opozoril: »Če bomo iz te krize izšli, ne da bi opazili vse te težave, potem bo naš izhod dodatna polomija. In vedno slabše bo. Oglejmo si torej ti dve vprašanji: otroke in vojne.«

Cepljenje ni izbira, temveč moralna obveza

Cepljenje proti koronavirusni bolezni je za papeža Frančiška moralna zapoved, kar je prav tako že omenil ob številnih priložnostih. Podobno je odgovoril tudi na vprašanje časnikarja Fabia Marcheseja Ragone: »Menim, da bi se morali iz moralnih razlogov cepiti vsi. To ni izbira, to je moralno dejanje. Kajti na kocko postavljaš lastno zdravje, lastno življenje, obenem pa tudi življenje drugih.« Dodal je, da se je tudi sam prijavil za cepljenje, ki se bo v Vatikanu začelo v prihodnjih dneh. »Da, to je treba storiti. Če zdravniki to vidijo kot nekaj dobrega, kot nekaj, kar ne predstavlja posebnega tveganja, zakaj se torej ne bi cepili?« Kot je dejal, ne razume, zakaj nekateri ljudje lahko podležejo samouničujočemu zanikanju glede tega vprašanja.

Zdaj je napočil čas, ko ne smemo več misliti zgolj nase: »Ali se bomo rešili vsi skupaj, 'mi', ali pa se ne bo rešil nihče.« Glede tega vprašanja je papež premišljeval tudi o temi, ki mu je izredno pri srcu, o bratstvu: »To je izziv. Biti blizu bližnjemu, njegovim razmeram, težavam, biti blizu ljudem.« Vsemu temu pa nasprotuje »kultura odmetavanja«, dejstvo, da stvari, ki se nas neposredno ne tičejo, odrivamo od sebe, zavržemo … »Brezbrižnost nas ubija, kajti ljudi odvrača drug od drugega. Ključna beseda za izhod iz krize je zato 'bližina'.« To v enaki meri velja za vodilne osebnosti v Cerkvi in politiki, ki bi morali svoje spore v tem trenutku »poslati na dopust«, je poudaril Frančišek.


FOTO: Vatican Media

Splav je težava, ki jo mora v svoji vesti rešiti tudi ateist

Kriza, ki jo povzroča epidemija, je še okrepila »kulturo odmetavanja« v odnosu do najšibkejših članov družbe, je papež opozoril na težave ubogih, migranotv in ostarelih. Izrecno je omenil svoje mnenje glede splava, s pomočjo katerega »odstranjujejo« nezaželene otroke. »Problem splava,« je sveti oče ponudil v razmislek, »ni verski, pač pa človeški problem, ki nastopa pred vero; najprej gre za vprašanje človeške etike, šele nato za versko vprašanje«. Po papeževem mnenju je to »težava, ki jo mora v svoji vesti rešiti tudi ateist. Ali je prav, da za rešitev problema izničimo človeško življenje, če to sploh je problem?«

Frančišek je komentiral tudi razmere v ZDA

Papež je v nedeljskem pogovoru komentiral tudi zadnje dogodke v Združenih državah Amerike. Kot je dejal, je bil presenečen, kajti Američani so narod, ki so »zelo disciplinirani v demokraciji«. Tudi v »najbolj zrelih družbah pa se vedno najde kaj, kar ne deluje,« je Frančišek dejal v luči dogodkov v Washingtonu, »obstajajo ljudje, ki izbirajo pot proti skupnosti, proti demokraciji, proti skupnemu dobremu«. Zdaj, ko je do teh izgredov prišlo, lahko ta pojav »jasno vidimo in poskrbimo za pomoč«. Papež je brez ovinkarjenja obsodil nasilje: »Premisliti moramo in dobro razumeti, da [takšnih stvari] ne bi ponavljali, da bi se učili iz zgodovine.« Po njegovem mnenju bodo te »obrobne skupine, ki niso trdno zasidrane v družbi, prej ali slej znova posegle po nasilju«.

Papež obžaluje odpovedana potovanja

Nazadnje je papež odgovoril še na vprašanje, kako sam živi z omejitvami, ki jih prinaša koronaepidemija. Voditelj Katoliške cerkve je priznal, da se počuti »kot v kletki«, in močno obžaluje vsa odpovedana potovanja v tem obdobju. Močno upa, da bo marca dejansko lahko obiskal Irak. V tem času vše več časa preživi v molitvi, več telefonira, je pojasnil Frančišek, ki je znova zatrdil, kako pomembni so zanj nekateri trenutki, ki jih je prinesla epidemija; med njimi je omenil izredni blagoslov Urbi et orbi 27. marca lani na povsem praznem Trgu sv. Petra v Vatikanu, kar je bil zanj »izraz ljubezni za vse ljudi, ki nakazuje nove poti, kako si lahko nudimo medsebojno pomoč«. Vera, je poudaril papež, je navsezadnje velik dar. »Zame je vera dar, ne jaz ne ti ne moreva imeti vere sama od sebe,« in vere ni mogoče kupiti. Obsežen pogovor se je zaključil s papeževo željo, da bi bil0 2021 leto, »ko ne bo izločanja, ko ne bo sebičnega ravnanja« in ko bo edinost naposled premagala vse spore.