Že včeraj smo na naši spletni strani poročali o pogovoru papeža Frančiška za včerajšnjo izdajo italijanskega tednika »Corriere della Serra«, v katerem je med drugim omenil vprašanje spolnih zlorab v katoliški Cerkvi. Pogovor so pri italijanskem časniku pripravili v pričakovanju prve obletnice Frančiškovega pontifikata, sveti oče pa je ob tej priložnosti z direktorjem časnika, Ferrucciom De Bortolijem, spregovoril o izstopajočih elementih v svojem nauku in v življenju Cerkve v tem obdobju, pa tudi o odločitvah glede rimske kurije in o odnosu s svojim predhodnikom, Benediktom XVI.

Papež Frančišek je izrazil zaskrbljenost glede stanja družine v svetu. Cerkev bi morala imeti pripravljen odgovor na to vprašanje, pred tem pa je seveda potreben »globok vpogled« v celostno problematiko. S tem razlogom je sveti oče vprašanje družine tudi določil za osrednjo temo obeh prihodnjih škofovskih sinod. Po »globokem razmisleku« se namreč lahko lotimo tudi reševanja zahtevnih in posebnih položajev, tudi vprašanja znova poročenih civilno ločenih, je pojasnil papež in ob tem izrecno pohvalil predavanje kardinala Walterja Kasperja o družinski pastorali na začetku kardinalskega konzistorija.

Frančišek je v pogovoru za italijanski časnik izpostavil tudi potrebo po okrepljeni vlogi žensk v Cerkvi, ob čemer ne gre nujno zgolj za večjo prisotnost na odločilnih cerkvenih položajih; potrebno je razmisliti o vlogi ženskosti v Cerkvi: »Cerkev vsebuje ženski element; že od svojih začetkov dalje je tudi ženska.« Sveti oče je v pojasnilo ponudil razmišljanje švicarskega teologa Hansa Ursa von Balthasarja (1905-1988), ki je v cerkvenem vodenju poleg Petrovega poudarjal tudi Marijino vodilo. Svet za laike pod vodstvom kardinala Stanislava Rylka se o tej temi trenutno posvetuje s številnimi izvedenkami.

Okrožnico »Humanae vitae« papeža Pavla VI. (1963-1978) iz leta 1968 s stališči do zaščite pred spočetjem je Frančišek označil kot »preroško«. Pavel VI. je po njegovih besedah premogel zadosti poguma, da je kljub nasprotnemu mnenju večine zagovarjal moralno disciplino in skušal zavirati tedanjo prevladujočo kulturo.

Frančišek je spregovoril tudi o svojem odnosu do upokojenega papeža Benedikta XVI., o katerem je zatrdil, da ni »kip v muzeju«. Morda res nismo vajeni položaja, da imamo upokojenega papeža, vendar ne moremo vedeti, če se ne bo kaj podobnega kdaj ponovilo. Benedikt XVI. je ponižen in ne želi motiti, a sta se skupaj odločila, je dodal papež, da bo sodeloval pri nekaterih dogodkih v življenju Cerkve. Modrost upokojenega papeža Benedikta XVI. je »Božji dar«.

Glede svojega načina papeževanja je sveti oče dejal, da je rad med ljudmi. Zato tudi z veseljem obiskuje župnije in ohranja navado, da koga pokliče po telefonu, četudi je bilo dosti preprosteje, ko je bil še duhovnik v Buenos Airesu. Niso pa mu všeč ideološke razlage, kajti upodabljanje papeža kot neke vrste supermana se mu zdi žaljivo. Papež je »normalen človek«, smeji se, joče, spi in ima prijatelje. Prav tako pri svojem delu ni sam, saj mu svetuje več oseb; »sam s svojim občutkom za odgovornost« pa je res v trenutku odločitve. Ko je pred letom dni začel pontifikat, je pojasnil, glede sprememb v rimski kuriji ni imel nikakršnih načrtov. Želel je le udejaniti, kar je prišlo na dan med razpravami kardinalov pred konklavom. Obenem pričakuje, da mu za njegovo delovanje navdih daje Gospod.

Papež Frančišek je v pogovoru tudi potrdil, da je imel pri sedemnajstih letih dekle in da mu je tudi v semenišču »neko dekle za teden dni zmešalo glavo«. Po svoji domovini Argentini ne občuti domotožja, zelo rad pa bi obiskal svojo bolno sestro, s katero je sicer v rednem telefonskem stiku. Potovanje v Latinsko Ameriko pred letom 2016 ne bo izvedljivo, saj naj bi pred tem obiskal Sveto deželo, Azijo in Afriko.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan

Foto: splet