Papež: k cerkveni glasbi sodijo tudi staroselski plesi
Papež: k cerkveni glasbi sodijo tudi staroselski plesi

FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek je vernike po vsem svetu pozval, naj se naučijo ceniti in uporabljati kulturno raznolikost v cerkveni glasbi, poroča avstrijski Kathpress. »Pri tem imam v mislih predvsem staroselske kulture, v katerih je pristop h glasba tesno povezan z drugimi obrednimi prvinami plesa in praznovanja,« je sveti oče dejal v video sporočilu udeležencem 4. mednarodnega srečanja o glasbi, ki ga 4. in 5. februarja prireja Papeški svet za kulturo na temo: Cerkev in glasba – Teksti in konteksti. Po papeževih besedah k celostnem doživetju glasbe sodi tudi »razsežnost telesnosti«.
Slednje ponekod v Cerkvi ni povsem nesporno. Med sinodo o Amazoniji oktobra 2019 je bilo z nekaterih strani slišati kritiko, ker so staroselci med bogoslužji ob cerkvenih pesmih izvajali tudi plese. Pri pripravi letošnjega kongresa, katerega pobudnik je predsednik Papeškega sveta za kulturo, kardinal Gianfranco Ravasi, sta sodelovala tudi Papeški inštitut za cerkveno glasbo in Papeški bogoslužni inštitut Univerze sv. Anzelma.
Solidarnost z glasbeniki zaradi koronaepidemije
Papež je v nadaljevanju pojasnil, kako je glasbena dediščina Cerkve zadnjih 2.000 let dovolj raznolika, da ji lahko prisluhnemo tudi zunaj bogoslužja. To glasbo lahko izvajamo »tudi na koncertih, v šolah, pri katehezi, pa tudi v gledališču«. Po navedbah Radia Vatikan je sveti oče glasbenikom izrazil tudi svojo solidarnost, saj mnogi zaradi epidemije koronavirusne bolezni ne morejo več redno udejanjati svojega poklica:
»Vemo, da se je od začetka koronaepidemije dejavnost na glasbenem področju močno zmanjšala. Moja misel je namenjena vsem, ki so to globoko občutili: glasbenikom, ki se jim je njihov poklic postavil na glavo zaradi zahteve po razdalji; tistim, ki so izgubili delo in družbeni stik; tistim, ki so se morali v zahtevnih razmerah spoprijeti z vzgojo, izobraževanjem in skupnim življenjem. Številni so si zelo prizadevali, da bi še naprej ponujali glasbene storitve z novo ustvarjalnostjo. Ta prizadevnost ni pomembna zgolj za Cerkev, temveč tudi za javno obzorje, za vsakogar, ki dela v koncertni dvorani in na drugih krajih, kjer je glasba v službi skupnosti.«



