Foto: Vatican Media

Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco znova spomnil, da je družba lahko zdrava le v primeru, če je tudi solidarna. Velikim neenakostim, ki vladajo v svetu, bi se morali zoperstaviti z družbenim redom, ki ne spodbuja brezbrižnosti, izkoriščanja in lastnih interesov, temveč delitev, skrb in velikodušnost, je sveti oče pojasnil med današnjo katehezo na temo sveta po epidemiji koronavirusa.

»Kot Jezusovi učenci smo sklenili, da bomo sledili njegovim korakom, s tem ko se odločamo za revne, premislimo uporabo dobrin in skrbimo za skupen dom,« je pojasnil Frančišek v luči zadnje vrste katehez o ozdravljenju sveta po epidemiji. Ko je Jezus ljudi ozdravil njihovih bolezni in telesnih pomanjkljivosti, jim je ozdravil tudi duha, tako da jim je odpustil grehe in ozdravil njihove »družbene bolečine«, ko je vključeval na rob odrinjene in upošteval njihove stiske. »Jezus, ki obnavlja in spravlja vsako ustvarjeno bitje, nam poklanja darove, ki jih potrebujemo, da ljubimo in ozdravljamo, kakor je to On znal delati, ter tako skrbimo za vse, brez rasnega, jezikovnega ali narodnega razlikovanja,« je Frančišek dal misliti zbranim vernikom.

S svojimi darovi in sposobnostmi lahko torej vsi prispevamo k ozdravitvi odnosov. Toda šele ko bomo znali ceniti lepoto vsakega človeškega bitja in vsake stvaritve, se zahvaljevati za tesne vezi našega univerzalnega občestva z vsemi osebami in vsemi stvaritvami, se bo lahko sprožila »velikodušna skrb, polna nežnosti«, ki nam bo pomagala prepoznati Kristusa, navzočega v naših revnih in trpečih bratih in sestrah, jih srečati ter prisluhniti njihovemu kriku in kriku zemlje, ki je njihov odmev,« je nadaljeval sveti oče.

Nevarnost »normalnosti« ...

Na poti proti boljši prihodnosti po koronakrizi po mnenju papeža Frančiška nujno potrebujemo spremembo smeri. Prenova družbe pa ne pomeni vrnitve v t.i. »normalnost«: »Ta normalnost je bila namreč bolna, bolna zaradi nepravičnosti, neenakosti in okoljskega propadanja,« je prepričan sveti oče. Normalnost, h kateri smo poklicani, je normalnost Božjega kraljestva, kjer »slepi spregledajo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in ubogim se oznanja evangelij«.

V tej normalnosti Božjega kraljestva je kruha dovolj za vse in ga še ostane, saj vsakdo prispeva svoje, vse je pravično razdeljeno in razporejeno, je poudaril Frančišek in potožil: »Majhen virus še naprej povzroča globoke rane in snema krinko našim telesnim, družbenim in duhovnim ranljivostim. Do golega je razkril veliko neenakost, ki vlada svetu: neenakost priložnosti in dobrin, dostopa do zdravstva, tehnologije. Te nepravičnosti niso ne naravne ne neizogibne. So delo človeka, prihajajo iz modela rasti, ki ne pozna več najglobljih vrednot. In tako so mnogi ljudje izgubili upanje, saj sta jih prevzeli negotovost in tesnoba.«

Poslednji morajo biti prvi

Papež je prepričan, da se moramo odreči gospodarskemu modelu, ki ne zagovarja pravičnega in trajnostnega razvoja: »Nujno potrebujemo dobro politiko in družbeni red, ki spodbujata udeležbo, oskrbo in velikodušnost, ne pa brezbrižnosti, izkoriščanja in lastnih interesov. Kajti le solidarna in pravična družba je tudi zdrava družba. Družba, ki omogoča soudeležbo, kjer »zadnji« veljajo kot »prvi«, krepi občestvo. Družba, v kateri se spoštuje raznolikost, je mnogo bolj odporna na kakršno koli vrsto virusa.«


Foto: Vatican Media