Foto: Vatican Media

Papež Frančišek se je včeraj pridružil bankirjem, gospodarstvenikom in finančnim ministrom, ki so se v Vatikanu udeležili delavnice na temo »Nove oblike solidarnega bratstva, vključevanja, integracije in inovativnosti«. Dogodek je priredila Papeška akademija za družbene vede. Po papeževih besedah, potrebujemo »novo mednarodno finančno arhitekturo«, ki bo podpirala razvoj revnih držav.

»Potrebujemo mnoge glasove, ki so iz poliedrične perspektive sposobni premišljevati o različnih razsežnostih globalnega problema, ki se nanaša na naše narode in naše demokracije,« je dejal papež Frančišek zbranim bankirjem, gospodarstvenikom in politikom ter svoj govor začel s konkretnimi dejstvi. »Svet je bogat, pa vendar je okoli nas vedno več revežev.« Po uradnih podatkih bo svetovni dohodek za to leto skoraj 12.000 dolarjev na osebo. Pa vendar je na tisoče milijonov oseb še vedno pogreznjenih v skrajno revščino in nimajo dostopa do hrane, bivališča, zdravstvene pomoči, šole, elektrike, pitne vode ter ustreznih in nujnih higienskih struktur. Po neuradnih ocenah bo okoli pet milijonov otrok, mlajših od pet let, letos umrlo zaradi revščine, 260 milijonov pa jih ne bo deležnih izobraževanja zaradi pomanjkanja virov, vojn in migracije.

Zaradi teh razmer so milijoni oseb postali žrtve trgovine z ljudmi in novih oblik suženjstva, kot so prisilno delo, prostitucija in trgovina z organi. A te stvarnosti ne smejo biti razlog za obup, temveč za delovanje. Papež je zato želel dati »sporočilo upanja«, saj gre po njegovem mnenju »za rešljive probleme in ne za pomanjkanje virov … Nismo obsojeni na univerzalno krivičnost.«

Bogati svet lahko in mora narediti konec revščini

Bogati svet lahko in mora narediti konec revščini. Po papeževih besedah lahko ustvarjamo in pospešujemo dinamike, ki vključujejo, nahranijo, oskrbijo in oblečejo zadnje v družbi, namesto da jih izključujejo. Odločiti se moramo, čemu in komu dati prednost: ali bomo podpirali humane družbeno-gospodarske mehanizme za vso družbo, ali pa bomo nasprotno netili sistem, ki povečuje raven družbene nepravičnosti in nasilja. Zavedati se moramo, da smo odgovorni vsi.

Papež je spregovoril tudi o t. i. »strukturah greha«, ki najdejo ugodno ozračje za svoje širjenje vsakokrat, ko je skupno dobro omejeno na določene sektorje ali ko gospodarstvo in finance postanejo cilj sami sebi. Gre za idolatrijo denarja, pohlep in spekulacijo. Ta položaj, h kateremu je dodana še vrtoglava tehnološka eksponenta, spodbuja hitre transakcije in možnost za zgoščene zaslužke, ki niso vezani ne na produktivne postopke ne na stvarno gospodarstvo. Strukture greha danes vključujejo nenehno zmanjševanje davkov za najbogatejše osebe, kar se velikokrat upravičuje v imenu vlaganja in razvoja, davčne oaze za zasebne in podjetniške dobičke, ter možnost korupcije na strani nekaterih največjih svetovnih podjetij, ki so neredko usklajena z vladnim političnim sektorjem.

Frančišek je med drugim poudaril, da poleg »so-neodgovornosti« pri povzročanju škode s strani gospodarstva in družbe obstaja tudi »so-odgovornost«, ki lahko ustvari ozračje bratstva in zaupanja ter vključuje iskanje inovativnih in človeških rešitev. Ne obstaja namreč »čarobni ali nevidni zakon«, ki bi nas obsodil na zamrznitev ali paralizo pred nepravičnostjo, še manj pa obstaja gospodarska razumnost, ki predpostavlja, da človeška oseba samo kopiči zunanje individualne koristi, ker je pač družbeno bitje.

Nova mednarodna finančna arhitektura v podporo razvoju revnih držav

Papež Frančišek je v nadaljevanju izpostavil »nove oblike solidarnosti«, ki jih mora vsebovati svet bank in financ, pri tem pa misli na »pomoč za razvoj narodov, ki so ostali zadaj«, na »izravnavo med državami, ki uživajo določeni standard in stopnjo razvoja, ter državami, ki so nezmožne zagotoviti potreben minimum svojim prebivalcem«: »Solidarnost in gospodarstvo za združevanje, ne ločevanje, z zdravim in jasnim zavedanjem soodgovornosti.«

Nova etika po papeževem prepričanju pomeni, da se zavedamo, kako nujno je, da si vsi skupaj prizadevamo za zaprtje davčnih zatočišč, preprečevanje utaj in pranja denarja, ki se ga krade družbi, ter da znamo reči narodom, kako pomembno je braniti pravičnost in skupno dobro onkraj vseh interesov najmočnejših podjetij in multinacionalk, ki na koncu zadušijo in preprečijo območno proizvodnjo. Sedanji čas zahteva, da z »otoške in antagonistične logike kot edinega pooblaščenega mehanizma za reševanje sporov« preidemo na logiko, ki je »zmožna pospeševati medsebojno povezovanje v podporo kulturi srečanja, kjer se obnavlja trdna osnova za novo mednarodno finančno arhitekturo«, je zaključil papež Frančišek.