Papež Frančišek je včeraj sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu, in v nagovoru izrazil svojo skrb zaradi najnovejših prizorov »uničenja in smrti« v Siriji in na afriški celini. Diplomate je pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi na bližajoči se ženevski mirovni konferenci uveljavili »novo skupno politično voljo« za zaključek vojne v Siriji. Od marca 2011 dalje je sirska državljanska vojna zahtevala že več kot 120.000 žrtev.

Frančišek je na tradicionalnem sprejemu dejal, da smejo države pri prizadevanjih za mir vedno računati na pomoč Cerkve. »Nesprejemljivo je, da vojna katastrofa najbolj prizadene nedolžno prebivalstvo, še posebej otroke.«

Papež je spregovoril tudi o notranji egiptovski krizi ter kot območja, ki jim grozi nevarnost spopadov, omenil še Irak in Libanon. Na afriški celini nasilje divja po Nigeriji, Centralnoafriški republiki in v Južnem Sudanu. Zaradi vojne in lakote trpijo tudi prebivalci Afriškega roga in okoli Velikih jezer. »Katoliška Cerkev bo vedno zagotavljala svojo navzočnost in sodelovanje in si pri tem velikodušno prizadevala, da bi prebivalcem nudila vsako pomoč, ki je na voljo«, je zatrdil Frančišek.Papež je izrekel pohvalo ponovni vzpostavitvi mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci in diplomatski napredek v jedrskem sporu z Iranom. Sto let po izbruhu prve svetovne vojne bi morali povsod začrtati pot dialogu, kot je takrat prosil papež Benedikt XV. (1914-1922).

Kot razlog za skrb je sveti oče označil tudi množično izseljevanje kristjanov z Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike. Ti ljudje so pomagali graditi svoje dežele in so želeli prispevati k njihovi blaginji ter politični in kulturni ureditvi. Papeža skrbi tudi vse bolj napeto ozračje verske nestrpnosti proti kristjanom v azijskih državah. Tak odnos na kocko postavlja civilno sožitje, je prepričan Frančišek.

Nujen poziv je papež namenil tudi okrepljenemu boju proti lakoti. »Obrazi tistih, ki trpijo zaradi lakote, predvsem otroci, nas ne smejo pustiti brezbrižne, če pomislimo na to, koliko hrane zapravimo vsak dan – in to v številnih predelih sveta, kjer vlada kultura odpadkov.« Če ob pogledu na lakoto ostanemo nedejavni, s tem zavračamo človekovo dostojanstvo in ogrožamo mir. Kultura odpadkov proti ljudem pa se kaže v opravljanju splavov in vojaškem urjenju otrok.

Prav posebej je Frančišek izpostavil usodo beguncev, iskalcev azila in preseljencev. Usoda ljudi, ki se »v upanju na boljše življenje odpravijo v neznano in pogosto doživijo tragičen zaključek«, ne bi smela nikogar pustiti hladnega. »Kratek obisk na Lampedusi v lanskem juliju, ko smo skupaj molili za številne žrtve brodoloma na Sredozemskem morju, mi je ostal v živem spominu«, je povedal papež. Žal zaradi množičnosti tovrstnih tragedij med ljudmi vlada malodušje, kar je za papeža »dramatično znamenje za izgubo slehernega smisla za bratsko odgovornost, na katerem temelji vsaka civilna družba«. Frančišek je prav posebej pozval Italijane, naj solidarno sprejmejo šibke in nemočne.

Frančišek je opozoril tudi na problem trgovine z ljudmi kot sodobne oblike suženjstva in »lakomno izkoriščanje zemeljskih virov«. Tega bi se morale zavedati vse države na svetu.

Slednje po besedah papeža Frančiška še posebej velja zaščiti družin. Svet danes trpi zaradi vedno večjega števila ločenih in razbitih družin. Po eni strani med ljudmi primanjkuje občutka pripadnosti, po drugi pa so tudi življenjske okoliščine za družine postale izjemno zahtevne, zato bi morala politika prevzeti odgovornost za večjo podporo družinam. Ostarelih ne bi smeli jemati kot breme in jih izločiti iz družbe, mladi pa potrebujejo naložbe države v njihove prihodnje perspektive.

Vir: Kathpress

Foto: splet / news.va