Papež Frančišek je med včerajšnjo splošno avdienco v Vatikanu znova pozval k molitvi za preganjane kristjane po vsem svetu, še posebej pa za kristjane in verske manjšine v Iraku, ki trpijo in bežijo s svojih domov zaradi grozodejstev islamskih skrajnežev, teroristične skupine »Islamska država«.

V preteklem tednu je papež v državo, ki jo para ostra državljanska vojna, poslal svojega posebnega odposlanca in dolgoletnega apostolskega nuncija v Bagdadu, kardinala Fernanda Filonija, ki je preizkušanemu prebivalstvu prinesel denarno pomoč in s tamkajšnjo vlado razpravljal o morebitnih rešitvah trenutne krize.

Katoliški škofje v Združenih državah Amerike so medtem spodbudili k posebni nabirki za žrtve sporov v Iraku, Siriji in Gazi. V »zibelki krščanstva« vlada »grozljivo trpljenje med kristjani in drugimi nedolžnimi žrtvami nasilja«, je v pismu škofom včeraj zapisal predsednik Ameriške škofovske konference, nadškof Joseph Kurtz.

Po besedah predstavnikov človekoljubne organizacije Catholic Relief Services (CRS) pa se kljub nevarnostim in težavam, s katerimi se soočajo begunci, ki so uspeli pobegniti temnemu zavetju gore Sindžar, tudi v Iraku pišejo ganljive zgodbe o pogumu in velikodušnosti.

Kot pojasnjujejo pri CRS, so razmere na tem območju še vedno izjemno težke, v severnem predelu dežele naj bi bila razseljena velika večina okoli 1,2 milijona tamkajšnjih prebivalcev. Mnogi prebežniki so po uspešnem umiku z gore Sindžar, kjer so bili več dni ujeti zaradi hitrega napredovanja teroristov Islamske države, prispeli do iraškega Kurdistana.

Po besedah Khrisa Ozarja, iraškega zastopnika CRS, je humanitarna stiska kristjanov, jazidov in drugih verskih manjšin še vedno nepopisna. Mednarodna človekoljubna pomoč se sicer zgoščuje, prebežniki končno dobivajo pošiljke z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, navzlic vsemu pa to predstavlja le »kapljo v ocean« v primerjavi s potrebami številnih ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

Mnogi razseljeni ljudje se soočajo z izjemno stisko in nevarnostmi v svojih prizadevanjih, da bi se umaknili na več ali manj varno območje Kurdistana. Ozar ob tem omenja »ganljivo zgodbo« nekega prebeglega jazidskega para, ki navzlic lastni ogroženosti nesebično pomaga soljudem, ki so se znašli v še ranljivejšem položaju. Zakonski par se je neke noči uspel umakniti z gore, s seboj pa sta poleg svojih dveh otrok vzela še dvajset sirot v starosti od 4 do 15 let. Vsi skupaj trenutno prebivajo v zapuščeni stavbi na območju Kurdistana, vse kar premorejo, pa so »oblačila, ki so jih med begom imeli na sebi«.

Vir: Kathpress / Radio Vatican
Foto: RV