Direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi, ki je obenem tudi tiskovni predstavnik Svetega sedeža, je minuli petek praznoval petdeset let od vstopa v Družbo Jezusovo. P. Lombardi je svoje spomine podelil tudi s poslušalci Radia Vatikan.

P. Lombardi je odraščal v pokrajini Piemont na severu Italije in je veliko časa preživel v Torinu. Tam je namreč obiskoval jezuitsko šolo, bil dejaven skavt ter sodeloval v salezijanskem oratoriju. Kot je dejal, je imel prelepo mladost, ki se je spominja z velikim veseljem, kajti njegova družina je bila zelo enotna in tudi zelo verna. Živel je vzgojnem okolju, ki se ga spominja z veliko hvaležnostjo. Pri osemnajstih letih, ko je zaključil srednjo šolo, se je pojavilo vprašanje, kako nadaljevati življenjsko pot. Odločitev posvetiti svoje življenje služenju Gospodu in drugim je bila v tistem trenutku precej spontana, je povedal p. Lombardi in nadaljeval, da se mu je zdelo popolnoma samoumevno, da prosi za vstop v Družbo Jezusovo, pa čeprav je čutil veliko prijateljstvo in bližino tudi s salezijanci.

Na vprašanje, kdo je p. Federico Lombardi, je odgovoril, da je jezuit in duhovnik, in zaradi zaobljube pokorščine si je prizadeval delati tisto, kar mu je bilo povedano. Ravno predstojniki so ga nato po zaključku redovne in duhovniške formacije poslali v Rim, da bi delal za jezuitsko revijo ter se posvečal medijem in novinarstvu. Od takrat je ostal na tem področju in ‘vedno delal to, kar se je od njega zahtevalo’, kot je zatrdil. Po enajstih letih dela pri jezuitski reviji je nato postal vrhovni predstojnih jezuitov v Italiji, nato pa je bil poslan v Vatikan kot programski direktor Radia Vatikan.

Če p. Lombardi ne bi postal duhovnik, kaj bi postal? Kot je odgovoril, je že v mladosti gojil veliko zanimanje za naravoslovne znanosti, predvsem fiziko, v prostem času pa se je rad posvečal alpinizmu.

P. Lombardi je danes generalni direktor Radia Vatikan, vatikanske televizije in tiskovnega urada Svetega sedeža. Kot je povedal, večji del svojega časa posveča delu. Zanj je vsekakor poglavitno, da delo ni videti zgolj kot doseganje učinka, ampak kot rezultat skupnega dela, dela oseb, ki čutijo, da na medijskem področju opravljajo delo za Cerkev v današnjem času.

Ob koncu pogovora se je p. Lombardi dotaknil še svojega odnosa s papežem Benediktom XVI. Po besedah p. Lombardija se s svetim očetom dobro razumeta, vendar se ne srečujeta vsak dan ob zasebnih pogovorih. Njegovo delo je to, kar mu zada sveti oče, nanaša pa se tudi na življenje Svetega sedeža in Rimske kurije. Kot je dejal, je za njuno razumevanje včasih dovolj le en pogled ali ena beseda. Papež je neizmerno pozorna oseba, je o svetem očetu povedal p. Lombardi, saj z veliko pozornostjo, prijaznostjo in poglobljenostjo posluša, kaj mu pripoveduje sogovornik.