Vatikanska švicarska garda je minulo soboto praznovala petstopeto obletnico svojega obstoja. Visoki jubilej so stražarji Vatikana obeležili s slovesno sveto mašo v cerkvi Santa Maria della Pietà, ki jo je vodil nadškof Fernando Filoni, namestnik vatikanskega državnega tajnika. V mašnem nagovoru je navzočim švicarskim gardistom prenesel pozdrave papeža Benedikta XVI.

Nadškof Filoni je pripadnike švicarske garde nagovoril z besedami, da 'Gospod vsakogar vabi, naj mu sledi, nekatere pa prav posebej prosi, naj z njim delijo njegovo poslanstvo in jim zaupa posebne naloge'. Zato, je poudaril nadškof, je služenje svetemu očetu poseben način sodelovanja v izpolnjevanju občega poslanstva Cerkve. Ta zavest pa naj po nadškofovih besedah švicarskim gardistom podeli novega duha v zvestobi in služenju.

Sveti maši je na vatikanskem Trgu sv. Petra sledila slovesna parada z zastavami in godbo, s čimer so gardisti obudili spomin na ustanovitev prvih enot. Švicarska garda, ki ji poveljuje Daniel Rudolf Anring, šteje stodeset vojakov in kaplana, msgr. Alaina Guya Raemyja. Za svoj obstoj se lahko pripadniki zahvalijo papežu Juliju II. (1503-1513), ki je pred nekaj več kot petsto leti zaprosil za rekrutiranje mladih švicarskih fantov v papeško gardo. 22. januarja 1506 je Julij II. na Trgu sv. Petra v Vatikanu sprejel in blagoslovil prvi kontingent stopetdesetih švicarskih gardistov, ki jih je vodil Kaspar von Silenen.

Pogoji za vstop rekrutov v švicarsko gardo so katoliška vera, švicarsko državljanstvo, starost med devetnajst in trideset let, telesna višina najmanj 175 cm, samski stan, zaključena vojaška šola v Švici ter pridobljena univerzitetna ali visokošolska izobrazba. Uniforme, ki jih nosijo gardisti, tradicionalno pripisujejo Michelangelu, vendar so bile manjše 'prenove' deležne leta 1915.

Tradicionalno slovesnost prisege novih rekrutov v švicarski gardi vsako leto priredijo 6. maja, ko se spominjajo stosedeminštiridesetih gardistov, ki so leta 1527 med napadom na Rim z življenjem ubranili tedanjega papeža Klemena VII.