Spor glede financiranja Cerkva na Poljskem se zaostruje. Predsednik tamkajšnje vlade Donald Tusk je minuli petek v parlamentu pojasnil, da želi financiranje verskih skupnosti spremeniti tudi brez cerkvenega soglasja. Poslanci imajo pravico, da se o odpravi državnih pokojnin za duhovnike in o uvedbi prostovoljnega cerkvenega davka posvetujejo 'tudi brez soglasja škofovske konference'.

Poljska škofovska konferenca pa je vlado med drugim posvarila pred enostranskimi spremembami cerkvenega financiranja. Glavni tajnik konference, pomožni škof Wojciech Polak, je v pogovoru za poljski časnik 'Rzeczpospolita' pojasnil, da ustava in konkordat vlado zavezujeta k predhodnemu posvetovanju s katoliško Cerkvijo glede zakonskih pobud, ki zadevajo verske skupnosti.

Sporna v odnosu med vlado in verskimi skupnostmi je predvsem višina prostovoljnega cerkvenega davka. Vlada predlaga nespremenjenih 0,3% davka na dohodek. Škofovska konferenca je izrazila zahtevo po najmanj dvakrat višjem prostovoljnem davku, ki naj bi znašal 0,5 ali pa 0,6% davka na dohodek. Tudi pravoslavne in protestantske Cerkve na Poljskem ocenjujejo, da je 0,3% občutno prenizko in same predlagajo davek v višini do 1%. Verske skupnosti se bojijo, da bodo sicer zaradi reforme prejemale občutno manj denarja kot doslej.

Vse strani pa so si enotne glede načela modela cerkvenega financiranja. Odslej naj bi vsak državljan imel možnost, da del svojega davka na dohodek nameni eni izmed verskih skupnosti po lastni izbiri. Doslej je bilo iz poljskega državnega proračuna vsako leto okoli enaindvajset milijonov evrov namenjenih t.i. cerkvenemu skladu. Ta je bil ustanovljen leta 1950 kot poravnava za zaplenjeno premoženje verskih skupnosti. Iz sklada se plačujejo prispevki za pokojninsko, invalidsko in nezgodno zavarovanje več kot 40% duhovnikov vseh veroizpovedi. Na Poljskem doslej niso plačevali cerkvenega davka. Verske skupnosti se financirajo predvsem z nabirkami in darovi.