Papež Benedikt XVI. je pomanjkanje duhovnikov označil kot velik izziv za Cerkev. Klic v duhovništvo je znak živahnosti krščanske skupnosti, je sveti oče pojasnil minuli konec tedna na srečanju s člani duhovniške bratovščine misijonarjev svetega Karla Boromejskega. Obenem je opozoril na dejstvo, da je potrebno tako duhovništvo kot celotno Cerkev neprestano obnavljati in se vedno znova osredotočati na Jezusov zgled.

Ob ‘različnih možnih načinih’ za tovrstno obnovo pa ne smejo manjkati določeni ‘nepogrešljivi elementi’. Mednje po papeževih besedah sodijo predvsem temeljita vzgoja in izobrazba za molitev in meditacijo, ter poglobljen teološki študij, ki smiselno poveže krščanske resnice z življenjem v skupnosti in življenjem posameznika. Le na ta način izšolan pogled lahko izmeri, kolikšno moč ima vera za življenje in svet.

Naslednji pomemben element duhovništva je življenje v skupnosti. To ni le strategija, s katero bi se spopadali z izzivi sodobne Cerkve, prav tako tudi ne zgolj pomoč ‘v osamljenosti in šibkosti ljudi’. Življenje v skupnosti je predvsem izraz Cerkve kot Božjega daru, ki temelji na skupnosti apostolov. Noben duhovnik ni namenjen zgolj sam sebi, pač pa si s svojimi sobrati deli ‘zakramentalni dar’, ki prihaja neposredno od Jezusa, je dejal papež.

Duhovniška bratovščina misijonarjev svetega Karla Boromejskega izhaja iz duhovnega gibanja ‘Skupnost in osvoboditev’ (‘Comunione e Liberazione’). Ustanovljena je bila leta 1985, danes pa ji pripada okoli sto duhovnikov. Svoje podružnice imajo v dvajsetih državah, v Rimu pa so se minuli konec tedna zbrali na generalnem zasedanju.