Jutranjo sv. mašo v Papeškem slovenskem zavodu Slovenik je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. V času ekumenske osmine je poudaril pomen krsta, ki nas povezuje kot brate in sestre ter spodbudil k vztrajni in potrpežljivi molitvi za edinost tako med katoličani kot tudi z drugimi kristjani.


Kongregacija za škofe

Slovenske škofje sta na Kongregaciji za škofe sprejela prefekt kardinal Giovanni Battista Re in njegov tajnik nadškof msgr. Francesco Monterisi. Nadškof Uran je predstavil življenje v Cerkvi na Slovenskem, pri čemer je izpostavil nekatere pomembne dogodke, kot so bili: ratifikacija Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih z dne 28. januarja 2004, ustanovitev novih škofij v Celju, Murski Soboti in Novem mestu ter nove metropolije s sedežem v Mariboru dne 7. aprila 2006 ter sprejetje Zakona o verski svobodi z dne 2. februarja 2007, ki verske skupnosti označuje kot družbeno koristne organizacije. Nadškof Uran je opozoril tudi na izzive, s katerimi se soočamo v Sloveniji. To so med drugim: upadanje števila duhovniških in redovniških poklicev, sekularizacija pod vplivom globalnih sprememb, izguba temeljnih vrednot ter pomanjkanje zavesti za skupno dobro.

Kardinal Re je poudaril, da je obisk ad limina apostolorum najprej namenjen molitvi, ki je potrebna zato, da bosta razmislek o pomenu in nalogah škofovske službe ter načrtovanje pastoralnih prioritet rodovitna. Obisk ad limina je po besedah pokojnega papeža Janeza Pavla II. izmenjava darov. Škofje namreč prinašajo svoje izkušnje, predloge in težave, na katere papež in dikasteriji odgovarjajo s spodbudami in podporo.

Pogovor škofov s predstavnikoma Kongregacije je v nadaljevanju potekal o konkretnih vprašanjih: o interaktivnem odnosu med škofi in duhovniki, o pomenu in potrebi osebnega duhovnega vodstva duhovnikov, o odnosu med Cerkvijo in državo ter o predvideni ustanovitvi ordinariata varnostnih sil. Odgovorni na Kongregaciji so se zanimali tudi za ustanovitev katoliške univerze in katoliških šol. Kardinal Re je poudaril, naj krščanska dediščina, ki je navzven vidna v številnih cerkvicah po Sloveniji, postane izraz in povabilo h globlji veri v Kristusa.



Kongregacija za nauk vere

Slovenske škofe so sprejeli tajnik Kongregacije za nauk vere nadškof msgr. Angelo Amato, msgr. Di Noia, odgovorni za teološka vprašanja, in msgr. Scicluna, odgovorni za pravne zadeve. Murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek je predstavil versko stanje v Cerkvi na Slovenskem. Poudaril je, da se soočamo z radikalnim liberalizmom in relativizacijo vrednot, pojavom novodobnih sekt ter registracijo novih verskih skupnosti. V Sloveniji je dobro razširjen prevod Kompendija Katekizma Katoliške Cerkve, pred izidom pa je editio typica (popravljena in dokončna verzija dokumneta) Katekizma Katoliške Cerkve, ki je sicer v slovenskem prevodu izšel leta 1995. V zbirki Cerkveni dokumenti v Sloveniji izhajajo dokumenti cerkvenega učiteljstva. Ekumenizem med krščanskimi Cerkvami in dialog z muslimani je zgleden. Splošen družbeni pojav je, da se vse manj ljudi odloča za sklenitev krščanskega zakona. Pogovor je v nadaljevanju potekal tudi o reševanju vprašanj, povezanih s spolnimi zlorabami.

Ob sklepu dopoldanskega dela so škofje obiskali tudi grob papeža Janeza Pavla II., kjer so molili za Cerkev na Slovenskem, popoldne pa bodo obiskali še Papeški svet za družino.