Izraziteje kot v rimokatoliški se postijo v pravoslavni Cerkvi. Medtem ko katoličani 'odpraznujejo' še pustni torek, preden na pepelnično sredo pričnejo s štiridesetdnevnim postnim časom, se za pravoslavne kristjane ta začne že dan po pustni nedelji s t.i. 'čistim ponedeljkom'. Ta dan je skupaj z velikim petkom najpomembnejši postni dan v letu. Prvim štiridesetim dnevom 'velikega posta' sledijo Lazarjeva sobota, cvetna nedelja in veliki teden. Letos zahodne in vzhodne Cerkve veliko noč praznujejo na isti datum.

Med postom verniki v pravoslavni Cerkvi ne smejo uživati jedi živalskega izvora. Mednje poleg mesa sodijo tudi mlečni izdelki, jajca in ribe. Na 'čisti ponedeljek' in veliki petek naj bi se verniki popolnoma odpovedali hrani.

Postni čas v pravoslavni Cerkvi upoštevajo še pred Božičem, podobno adventnemu času, le da je s štiridesetimi dnevi malce daljši, in pa pred praznikom Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. Takrat se verniki na praznovanje pripravljajo z dvotedenskim postom.

Z redkimi izjemami so postni dnevi v pravoslavni Cerkvi tudi vse srede in petki. Ob sredah se spominjajo dne, ko je Juda izdal Jezusa, ob petkih pa Jezusove smrti na križu.

V nasprotju s katoliško in pravoslavno Cerkvijo pa tradicija reformacije ne pripisuje posebne vrednosti obvezujočemu postu. Obče veljavne postne postave evangeličanski kristjani ne poznajo. Vsak se mora sam odločiti, čemu se bo v času pred večjimi prazniki odpovedal. Martin Luther je post razumel kot posameznikovo vajo v svetosti, ki pa je ni moč enako predpisati vsem vernikom ali jo od njih celo zahtevati. Zato je ostro nasprotoval obveznemu postu. Vendarle pa za številne evangeličane strogi post velja na veliki petek.

Mnogi verniki, ne le v evangeličanski Cerkvi, pa so v preteklih letih postni čas odkrili na novo. Primer za to je akcija 'Sedem tednov brez', s katero je povezana odpoved določenim jedem ali drugim priljubljenim navadam (http://www.7wochenohne.evangelisch.de/), priljubljena pa je med verniki tako v Nemčiji kot v sosednji Avstriji.