Papež Frančišek je minulo soboto, dan pred slovesno kanonizacijo papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., v avdienco sprejel predsednika ukrajinske vlade Arzenija Jazenjuka. Srečanje v prisotnosti prevajalca je trajalo 18 minut, kot so sporočili iz Vatikana. Zaradi zapletenega položaja v domovini pa se je ukrajinski politik naslednjega dne odpovedal sicer načrtovani udeležbi na slovesnem bogoslužju ob kanonizaciji dve papežev in se po navedbah njegove službe za stike z javnostjo že v soboto popoldan vrnil v Kijev.

Med 18-minutnim pogovorom je Jazenjuk svetemu očetu orisal trenutni položaj v Ukrajini. S konstruktivnim sodelovanjem vseh strani bi bilo potrebno znova vzpostaviti politično in socialno stabilnost v državi in doseči sporazum med narodi na tem območju, so po srečanju zapisali v poročilu iz Vatikana. Papež in njegov gost sta izrecno omenila posebno vlogo, ki jo pri tem lahko odigrajo Cerkve in verske organizacije pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja in sloge. Sogovornika sta spregovorila tudi o »morebitnih nadaljnih pobudah mednarodne skupnosti« za krizno območje«.

Med avdienco je Jazenjuk papežu podaril fotografijo s Trga neodvisnosti v Kijevu na prvi dan novega leta. »Milijoni Ukrajincev so se na tem trgu borili za svojo svobodo in svoje pravice«, je dejal predsednik vlade. Papež Frančišek je gostu izročil pisalo. »Lahko bi ga uporabili za podpis mirovnega sporazuma«, je pripomnil Frančišek. »Tudi jaz upam, da bo tako«, je odvrnil Jazenjuk. Frančišek je svojemu gostu ob koncu srečanja zagotovil, da bo za to storil »vse, kar je v njegovih močeh«.

Med obiskom v Vatikanu so Jazenjuka spremljali njegov zunanji minister in drugi ukrajinski politiki. Po avdienci pri papežu so se sestali tudi na pogovorih z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom, v soboto dopoldne pa se je v Rimu pogovarjal s predsednikom italijanske vlade Matteom Renzijem.

Papež Frančišek je v minulih tednih večkrat izrazil skrb glede položaja v Ukrajini. V velikonočni poslanici je znova spodbudil k politični rešitvi za to vzhodnoevropsko državo. Vsi udeleženi v sporu bi se morali »z vsemi prizadevanji izogniti nasilnim spopadom«, je poudaril pred blagoslovom »mestu in svetu« na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Ob tem mora biti Ukrajina deležna polne podpore mednarodne skupnosti. Prihodnost dežele se lahko oblikuje le »v duhu edinosti in dialoga«.

Ukrajinci po mednarodnih statistikah sodijo med najvernejše narode v Evropi. Izsledki ankete iz lanskega decembra so pokazali, da 64 % Ukrajincev »zaupa Cerkvi«; pri tem niso ločevali različnih verskih pripadnosti. Kijevski veliki knez Vladimir je krščanstvo leta 988 razglasil za državno veroizpoved. Številni, pogosto politično motivirani verski razkoli v 16. in 20. stoletju pa v Ukrajini še danes zbujajo različna čustva.

Vir: Kathpress

Foto: news.va