Do strani 227 sta zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Uroš Košir opisala vse, kar se je v zvezi s komunističnimi množičnimi povojnimi poboji in grobišči dogajalo od leta 1945 do leta 2024. Takoj na začetku je prikaz ubijanja in zakrivanja sledi teh množičnih zločinov, vsaj dvakrat največjih: največjih in najhujših v slovenski zgodovini ter številčno največjih po koncu druge svetovne vojne, saj je grobišče Tezenski gozd pri Mariboru daleč največje množično grobišče v Evropi. Tam je komunistična paravojska ubijala predvsem hrvaške vojake, ki so jih kot begunce Angleži zavrnili pri Pliberku (Bleiburgu) maja 1945. Sledi poglavje o številkah ubitih.

Slovenci pred in po letu 1990

Četrto poglavje nosi naslov prikrita grobišča v času nastajanja slovenske države, od Kocbeka (njegov znameniti intervju v tržaški reviji Zaliv leta 1975) do »ceremonije sprave«. V petem poglavju sta avtorja prikazala dogajanje v zvezi s prikritimi grobišči v času med letoma 1991 in 2001 (mimogrede, demokratizacijo smo imeli leta 1990 in ne leta 1991, in šele ta je sploh omogočila raziskovanje in javno pisanje o komunističnih zločinih, kot tudi osamosvojitev Slovenije leta 1991). V šestem poglavju sta prikazala obdobje med letoma 2001 in 2005, v sedmem pa od leta 2006 do Hude Jame leta 2009.

Od Hude jame do Macesnove gorice

Huda Jama je prav tako s svojo specifičnostjo in edinstvenostjo (tudi s tem grobiščem nosimo grozljivo prvenstvo ne le v Evropi, ampak tudi širše) pretresla javnost, zato sta avtorja osmo poglavje naslovila od Hude Jame do Hude Jame (od leta 2010 do 2015). Treba poudariti, da je pri raziskovanju in iznosu umorjenih iz rova in dveh navpičnih jaškov v rudniku Huda jama državna komisija pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana vložila izjemen trud in voljo. Tudi zato je razumljivo, da deveto poglavje nosi naslov od Hude jame do Macesnove gorice (od leta 2015 do 2022), saj je potem z iznosom umorjenih iz grobišča Macesnova gorica v Kočevskem rogu državna komisija ponovno vložila veliko truda, saj je šlo za veliko in zaminirano kraško brezno.

Štirinajst izkopanih in 32 potrjenih grobišč s Hrvati

Od strani 227 do 672 sta avtorja prikazala grobišča, kjer so potrjeno ali domnevno ubiti Hrvati. V prvem sklopu je štirinajst izkopanih grobišč, v drugem pa 32 potrjenih. Tu naj posebej izpostavim založbo Školska knjiga, ki se je pri oblikovanju te knjige resnično zelo potrudila. Ne le da je njen direktor dr. Ante Žužul za knjigo napisal poglobljeni uvod, temveč zato, ker je bogato vsebino obeh avtorjev nadgradila z nadvse skrbnim in raznovrstnim oblikovanjem: od fotografij do razpredelnic, zemljevidov in drugih grafičnih prikazov, objavili so kar 839 fotografij in 99 zemljevidov.

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc na predstavitvi knjige o grobišču v rudniku Huda jama v Cankarjevem domu v Ljubljani 31. maja 2011. Foto: Ivo Žajdela

Zelo jasen prikaz vsakega grobišča

Avtorja sta vsako grobišče opisala zelo jasno, najprej lego grobišča in pristop, nato zgodovinsko ozadje, kjer sta objavila tudi izbrane odlomke pričevanj očividcev, nato opis o potrditvi grobišča, obširno in ponazorjeno z mnogimi fotografijami pa izkop umorjenih z antropološko analizo. Sledi zaključek z ugotovitvami ter opis ureditve kraja nekdanjega morišča in grobišča, in še literatura.

Knjiga o najhujših zločinih v naši zgodovini

Knjiga je pravzaprav zaradi obsega vsebine in grafične raznovrstnosti več kot enciklopedija. Ta obsežna knjiga nosi tudi številko ena, kar pomeni, da je to prva knjiga v zbirki, v kateri bodo Hrvati publicirali tematiko povojnih pobojev in grobišč. Še enkrat: od demokratizacije je preteklo že več kot 35 let, v knjigi je Mitja Ferenc natanko prikazal mnoge težave, s katerimi smo se v tem času ubadali pri raziskovanju komunističnih povojnih pobojev (da o medvojnih sploh ne govorim, ki so posebna in prav tako, če zaradi prvenstva ne celo pomembnejša tema), komunistični zločini pa so bili z medvojnimi komunistično-partizanskimi zločini in s povojnimi poboji najbolj zločinsko obdobje v narodni zgodovini, tako v Sloveniji, kot drugod po nekdanji Jugoslaviji, povsod, kjer so s svojimi (pretorijanskimi) paravojskami pustošili Brozi, Kardelji in Rankovići.

Ob tem naj dodam, da imamo v Sloveniji o raziskovanju grobišč povojnih pobojev serijo podobno zajetnih in nadvse nazornih knjig pod skupnim naslovom Poročilo, ureja jih Jože Dežman, izdaja pa založba Družina.

Ferenc, Košir, Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji, 2025 – kazalo

Arheolog Uroš Košir novinarjem pojasnjuje rezultate izkopa grobišča v protitankovskem jarku pri Mostecu pri Brežicah 10. septembra 2020. Foto: Ivo Žajdela

Marino Erceg, Suvremena Hrvatska napokon mora preuzeti zadaću rasvjetljavanja nedjela jugoslavenskih komunista, Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji, Mitja Ferenc, Uroš Košir, Glas Koncila, 1. 3. 2026Do konca leta 2025 so v Sloveniji raziskali 224 grobišč

Naj v nadaljevanju povzamem nekatera spoznanja v tej knjigi. Avtorja sta zapisala, da je nova zakonodaja o urejanju grobišč omogočila intenzivno nadaljevanje raziskav in razvoja skritih grobišč ter zmanjšala civilizacijski in spoštljivi dolg naše generacije do utišanih ubitih ljudi. Samo v obdobju od leta 2015 do 2020 so opravili raziskave pri 168 grobiščih in mestih umorov, ureditvena dela pa so opravili pri 162 grobiščih oziroma krajih umorov. Označili so skoraj vsa grobišča, ki so jih doslej raziskali in potrdili s terenskim delom ali iz katerih so v celoti ali delno iznesli človeške posmrtne ostanke.

Pregled evidenc kaže, da je so od prvih demokratičnih volitev leta 1990 do konca leta 2025 v Sloveniji raziskali 224 grobišč in krajev umorov, od tega so jih 91 v celoti izkopali, 31 delno izkopali, pri 102 grobiščih pa so s sondiranjem oziroma testnimi sondami potrdili, da vsebujejo človeške posmrtne ostanke. Izkopani posmrtni ostanki pripadajo 8.455 ubitim.

Tezenski gozd z grobišči povojnih pomorov v jamah, ki so jih naredile bombe »zavezniških« bombardiranj, grobišča so komunisti zalili z bitumnom, fotografiral sem leta 1989. Foto: Ivo Žajdela

Umorjeni Hrvati naj bi bili v 134 množičnih grobiščih v Sloveniji

Med delno ali v celoti raziskanimi grobišči je 13 takih, za katere na podlagi najdenih predmetov in drugih virov sklepajo, da so bili ubiti v celoti ali delno pripadniki vojske NDH. Iz teh grobov so iznesli skeletne ostanke 4.147 oseb, k čemur lahko prištejejo še približno 800 oseb, ki so jih takoj po umorih odstranili iz Velikega Brezarjevega brezna pri Podutiku. V registru skritih grobišč Republike Slovenije je od približno 750 lokacij 134 takih, za katere na podlagi pričevanj in pisne dokumentacije ocenjujejo, da so ubiti v njih Hrvati. Od teh je bilo doslej s sondiranjem oz. testnimi sondami potrjenih 36 grobišč.

Vladno komisijo za grobišča čaka veliko dela

Vendar je še veliko dela, sta spomnila avtorja knjige, in dodajata, da si morata vladna komisija in pristojno ministrstvo v prihodnjih letih prizadevati za zbiranje več informacij o lokacijah domnevnih skritih grobišč, njihovo evidentiranje ter nato raziskovanje in urejanje. V ta namen naj bi končno uredili in posodobili elektronsko bazo podatkov o skritih grobiščih, ki bo na voljo vsem strokovnim in upravnim organom ter službam v državi. V njej so opisani vsi postopki, ki so jih opravili na posameznem grobišču. Vpisi vanjo so se ustavili leta 2009, zato je zaradi časovnega zamika treba podatke preveriti in ovrednotiti. Zaradi manjše natančnosti GPS koordinat pri lociranju pokopališč v fazi popisa v obdobju od leta 2000 do 2009 prihaja do nekaterih neskladij in sklicevanj na napačne parcele. To je privedlo do tega, da je bilo dovoljenje za raziskave pridobljeno od lastnikov sosednjih parcel, kar je povzročilo izgubo časa in rezultatov raziskav. V pripravi je posodobljena računalniška aplikacija za vojna grobišča, a po 15-, 20-ih letih bo treba večino lokacij preveriti na terenu.

Ministrstvo bo moralo v prvi polovici leta 2026 poskrbeti za razpise, izbor in pogodbe z izbranimi izvajalci, da bodo imeli izvajalci dovolj časa in da na njihovo delo ne bodo vplivale neugodne vremenske razmere med terenskimi deli ob koncu leta (to je bila v preteklosti velika težava, da so zaradi birokratskih oviranj lahko npr. izkopavali šele jeseni, v mrazu in večkrat blatu).

Tezenski gozd z največjim grobiščem povojnih pobojev (Hrvatov) v Evropi v protitankovskem jarku. Sondiranje vladne komisije za grobišča 8. 8. 2007. Foto: Mitja Ferenc

Le križ s ploščo in osnovnimi identifikacijskimi podatki

Vladna komisija bo morala dati večji poudarek dokončanju postopkov za predajo urejenih grobišč ministrstvu za delo v oskrbo in upravljanje (strokovne podlage in predlogi za vpis v register vojnih grobišč). Urejevalna dela na grobiščih in krajih umorov so se razlikovala glede na zahteve lastnikov zemljišč. Običajno so na izpraznjenih grobiščih postavili le križ s ploščo in osnovnimi identifikacijskimi podatki. Raziskovalci ugotavljajo, da vse več lastnikov zemljišč ne dovoli terenskih raziskav in poznejšega označevanja oziroma so pripravljeni dati dovoljenje le, če so tam ubiti takoj izkopani iz potrjenega grobišča. Nekatera grobišča so bila namerno poškodovana ali uničena.

Jama pod Krenom, protitankovski jarki, Bistrica ob Sotli, Žančani ...

Založba Školska knjiga namerava omogočiti širšemu krogu zainteresirane strokovne in laične javnosti, da se seznani z dosedanjimi rezultati raziskav skritih grobišč v Sloveniji, in spodbuditi državne ustanove obeh držav k nadaljnjemu zmanjševanju civilizacijskega in pietetnega dolga, ki so ga ustvarile prejšnje generacije.

Večje število v Sloveniji ubitih Hrvatov je mogoče pričakovati med izkopavanjem naslednjih grobišč: Jama pod Krenom v Kočevskem rogu, protitankovski jarki v Celju, Mislinji, Trobljah, Mostecu, Bistrici ob Sotli in Žančani (tu v knjigi ni omenjeno največje množično grobišče v Evropi Tezno). Tehnično najzahtevnejše so bile raziskave v rudniških rovih, npr. Krištandol, Pečovnik in Polajna.

Franjo Talan, Uvijek žive u Bogu, Dobrava, Huda jama, Glas koncila, 30. 10. 2016Dragica Zeljko Selak, »Učinomo sve da se nepravedna i krvava djela nikada ne ponove«, Dobrava, Huda jama, Glas koncila, 6. 11. 2016

Nadaljevanje v: Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji, povojni poboji, grobišče, Hrvaška, Hrvati, Ante Žužul, Mitja Ferenc, Uroš Košir [2]

1/6