Na veliki petek, 10. aprila, je Okrožno sodišče v Ljubljani ustavilo kazenski pregon zoper nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana in ministra v jugoslovanski vladi Miho Kreka, so včeraj sporočili z omenjenega sodišča. Tako se je končala njuna kazenska kalvarija, ki se je začela s sojenjem in obsodbo na montiranem procesu pred vojaškim sodiščem avgusta 1946.

Ker so ta sodni proces zaznamovale bistvene kršitve kazenskega postopka, je Vrhovno sodišče sodbo proti škofu Rožmanu in ministru Kreku iz procesnih razlogov (med drugim zaradi sojenja v nenavzočnosti, nezadostne pravice do obrambe, nepristojnosti vojaškega sodišča) oktobra 2007 na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila ljubljanska nadškofija, razveljavilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno sojenje. To sodišče je do februarja letos čakalo, kako se bo glede ponovnega sojenja odločilo tožilstvo. Pristojna tožilka se je po naših podatkih strinjala z ustavitvijo postopka oziroma je umaknila del obtožbe.

Okrožno sodišče je kazenski pregon ustavilo, ker je ugotovilo, da so “v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so pravne narave in ki izključujejo kazenski pregon zoper obtožena dr.
Gregorija Rožmana in dr. Miho Kreka. Iz tega razloga je bila edina možna odločitev, da se kazenski pregon zoper oba obtoženca ustavi”. Povedano z drugimi besedami: sodišče je pregon ustavilo, ker sta obdolženca že mrtva. Pravno odslej veljata za nedolžna.

Na takšno odločitev sodišče se je z naslednjo izjavo za javnost odzvala ljubljanska nadškofija: “Na Nadškofiji Ljubljana smo bili 14. aprila 2009 obveščeni, da je Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep, s katerim je ugodilo predlogu iz oktobra 2007 in ustavilo kazenski postopek zoper nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Obsodilno sodbo iz leta 1946 je Vrhovno sodišče v oktobru 2007 razveljavilo, ker so bile v povojnem postopku kršene temeljne pravne norme: obtoženi ni prejel vabila na sojenje, ni imel možnosti za zagovor, kot civilni osebi mu je sodilo vojaško sodišče.”

V sklepu izjave pa se pristojni na nadškofiji še zapisali: “Neupoštevanje osnovnih pravnih načel tudi v tem primeru potrjuje že večkrat ugotovljeno zlorabo povojnih sodnih postopkov za obračunavanje z idejnimi nasprotniki. Odločitev Okrožnega sodišča predstavlja primerno izhodišče za razjasnitev objektivne vloge škofa Rožmana v času druge svetovne vojne, saj primer iz sodne dvorane vrača na pisalne mize zgodovinarjev.”