Igre na srečo so stara človeška razvada, ki je iz različnih razlogov zelo sporna in ima – tako kot vsako neurejeno nagnjenje in zasvojenost – lahko tudi resne družbene posledice. Med igrami na srečo posebno mesto zavzema igralništvo, ki je prav posebej sporno. Zato je razumljivo, da je večina držav do samega pojava zadržana in ga ne spodbuja, pač pa ga strogo nadzoruje in omejuje, če ga že ne more prepovedati in preprečiti.

Igralništvo postaja ne samo nov način zabave, temveč tudi nov način razmišljanja, kako s pomočjo sreče priti do denarja in moči. Na njegov račun se izgubljajo pomembne vrednote, npr. odnos do dela, odgovornost za skupnost, solidarnost in sodelovanje.

Igralništvo je torej etično sporno ter družbeno in človeško škodljivo, zato so tudi navidezne ekonomske koristi sporne. Tuje raziskave kažejo, da igralniška dejavnost ustvarja bistveno več t. i. posrednih stroškov, kot prinaša koristi. Bankroti posameznikov in njihovih družin, reševanje ustvarjenih socialnih problemov, stroški zaposlovanja in drugi stroški delodajalcev zaradi izgube produktivnosti igralcev, razveze, samomori, povečani stroški s preganjanjem kriminala, sojenji in varovanjem premoženja, stroški zdravljenj odvisnikov in njihovih svojcev, stroški zaradi povečanega števila odvisnikov od drog, stroški zaradi negativnih posledic prostitucije in mnogi drugi povzročajo političnim skupnostim najrazličnejše finančne obremenitve. Pri nas celovitih analiz o družbenih stroških ni, imamo samo pristranske prikaze ekonomskih koristi; kljub temu pa vendar ne moremo trditi, da so ekonomske koristi večje kot družbeni izdatki.

Zato je bilo kratkovidno in neodgovorno, da je Vlada Republike Slovenije jeseni leta 2003 sprejela zakonske spremembe, s katerimi je igralništvo v Sloveniji dodatno liberalizirala ter dovolila kar 45 igralnih salonov. S tem ko so igralni saloni preplavili celotno Slovenijo, se je igralništvo začelo razraščati, nadzor nad njim pa se je zmanjšal. Škodljive posledice nerazumnega pohlepa po lahko pridobljenem dobičku se bodo prej ali slej začele neizogibno pojavljati. Nesprejemljivo je, da takratna vlada v igralništvu ni videla drugega, kakor velike davčne prihodke, niso pa ji bile mar družbene in etične škodljive posledice, ki jih povzroča.

Vprašanje dobičkov in izgub igralništva se je začelo ponovno zastavljati v zadnjem času, ko so sredstva javnega obveščanja poročala, da se Vlada Republike Slovenije z Američani dogovarja o gradnji največjega igralniškega in zabaviščnega centra v Evropi, ki naj bi ga po vzorcu Las Vegasa zgradili v povezavi s HIT-om v bližini Nove Gorice. Z investicijo naj bi sicer zagotovili številna nova delovna mesta ter povečali prilive v državno in lokalne blagajne, toda v tem primeru ni dovolj imeti pred očmi samo morebitne velike zaslužke in davčne prilive, temveč je treba natančno preveriti tudi druge stranske učinke, ki bi utegnili ne samo izničiti zaslužkov in dobičkov, ampak prizadejati še dodatno škodo.

Pri tem se ne smemo izgovarjati na dejstvo, da bi bil igralniški center zgrajen ob meji in da bo velika večina igralcev prihajala iz tujine. Kot ljudje in kristjani ne moremo sprejeti izgovora, da pobiramo dobiček od tujcev, ki bodo nosili negativne posledice.

Na Goriškem že sedaj deluje naša največja igralnica in z obsegom posledic te dejavnosti širša slovenska javnost ni bila seznanjena. Če pa naj bi se na Goriškem število obiskovalcev igralnice povečalo iz dosedanjih 1,5 milijona obiskovalcev letno na 3,1 milijon, je povsem utemeljeno pričakovati tudi močno povečan obseg spremljajočih škodljivih in kriminalnih dejavnosti, ki so pogost sopotnik igralniške dejavnosti, npr. preprodaja drog, prostitucija in pranje denarja. Igralništvo ni poštena in etično načelno nesporna gospodarska dejavnost, česar tudi očarljiva vzporedna ponudba (wellness, zabavišča, gostinska ponudba, kongresni centri) ne more prikriti ali nadomestiti.

Zato je nujno potrebno, da se pred napovedano veliko širitvijo igralniške dejavnosti začne široka javna razprava, ki naj osvetli vse plati igralništva. Potrebne so interdisciplinarne raziskave, ki ne bodo preučevale samo morebitnih ekonomskih dobičkov, ampak tudi zelo verjetne etično, vzgojno in socialno škodljive stranske pojave, ki utegnejo daljnoročno izničiti tudi gospodarski dobiček. Naloga Vlade in Državnega zbora ter vseh drugih državnih in lokalnih oblasti je, da etično in socialno odgovorno pravilno ocenijo dobičke in izgube igralništva. Igralništvo zahteva, da se nad njim vzpostavi učinkovit nadzor in izvršuje jasna omejevalna politika.

Komisija pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se zaradi mnogih že sedaj vidnih in predvidljivih škodljivih posledic pridružuje tistemu delu slovenske javnosti, ki zastavlja državi in njeni vladi resna vprašanja o smiselnosti in razumnosti spodbujanja igralniške dejavnosti pri nas. Komisija pravičnost in mir tudi meni, da ni primerno, da bi država Slovenija znižala davke za igralniško dejavnost, saj bi to nezadržno pomenilo širjenje igralništva na račun temeljnih vrednot.