Protikoronski ukrepi tudi ob letošnji veliki noči
Protikoronski ukrepi tudi ob letošnji veliki noči
Krizmena maša v Kopru, 2020 FOTO: Tatjana Splichal
Zaradi epidemije koronavirusne bolezni naj bi v vesoljni Katoliški cerkvi bogoslužja in obrede v velikem tednu ter velikonočne slovesnosti v letošnjem letu obhajali podobno kot lani. Kot poroča avstrijski Kathpress, je vatikanska Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov včeraj, na pepelnično sredo, izdala Noto škofom in škofovskim konferencam o obhajanju velikega tedna 2021 z namenom, da jim pomaga pri njihovi nalogi ocenjevanja konkretnih razmer, obenem pa poskrbi za duhovno dobro pastirjev in vernikov v življenju velikega tedna v tem bogoslužnem letu. Omenjena kongregacija je podobne smernice objavila že 25. marca 2020.
Predvsem na območjih, kjer verniki še ne morejo obiskovati bogoslužij v domačih cerkvah, naj bi osrednje bogoslužne slovesnosti krajevnih škofov prenašali prek medijev – radia, televizije in družbenih omrežij. Povsod morajo biti verniki še vedno pozorni »pri nekaterih posebnih trenutkih in gestah« med obhajanjem bogoslužja, recimo pri prejemanju obhajila, pozdravu miru, in dosledno upoštevati zdravstvene zahteve.
Zahvala škofom in škofovskim konferencam za hiter odziv na nenehno spreminjajoče se razmere
Krizmeno mašo, med katero krajevni škof praviloma v velikem tednu blagoslovi olja za birme, mašniška posvečenja in bolniško maziljenje, se lahko, če je treba, premakne na primernejši dan: Dobro je, so po navedbah Radia Vatikan zapisali v vatikanski Noti, če pri njej sodeluje »pomembna zastopanost pastirjev, duhovnikov in vernikov«.
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov spodbuja tudi pripravo primernih pripomočkov za družinsko in osebno molitev v postnem in velikonočnem času, ki lahko ovrednotijo tudi nekatere dele molitvenega bogoslužja. Ob koncu navodil se člani kongregacije iskreno zahvaljujejo škofom in škofovskim konferencam, da so se med letom pastoralno odzivali na hitro spreminjajoče se razmere. Pri kongregaciji se zavedajo, da sprejete odločitve niso bile vedno lahke, ne za pastirje ne za vernike, vedo pa, da so bile sprejete zato, »da bi zagotovili obhajanje svetih skrivnosti na najučinkovitejši možni način za naše skupnosti, v upoštevanju skupnega dobrega in javnega zdravja«.



