Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Prvi dan obiska ad limina za slovenske škofe

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 26. 02. 2018 / 08:45
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 27.02.2018 / 07:26
Ustavi predvajanje Nalaganje
Prvi dan obiska ad limina za slovenske škofe

Prvi dan obiska ad limina za slovenske škofe

Zaradi snega je gibanje naših škofov po italijanski prestolnici precej oteženo.

Prvi dan obiska Ad limina Apostolorum, danes, v ponedeljek, 26. februarja 2018, naj bi slovenski škofje začeli s sveto mašo v papeški baziliki Svete Marije Velike. Kot poroča Radio Ognjišče, pa so zaradi snega obhajanje bogoslužja prestavili v kapelo sv. Kanizija pri jezuitih.

Sneg, ki je italijansko prestolnico temeljito obarval prvič po dobrih desetih letih, je močno ohromil tamkajšnje vsakdanje življenje. Vse šole so danes zaprte, promet je povsem ohromljen in tudi naši škofje imajo precej težav pri gibanju po mestu



Škofje naj bi danes obiskali štiri vatikanske dikasterije in se sestali z njihovimi prefekti: Kongregacijo za kler, Kongregacijo za zadeve svetnikov, Kongregacijo za ustanove posvečenega življenja in Papeški svet za spodbujanje edinosti med kristjani.

Na treh kongregacijah bodo škofje predstavili poročila o stanju klera in redovništva v Sloveniji ter postopke za svetniške kandidate. Izpostavili bodo prizadevanja za pastoralo novih duhovnih poklicev in težave, ki nastajajo pri prenosu vere v sekularizirani družbi.



Na Papeškem svetu za spodbujanje edinosti med kristjani bodo škofje predstavili ekumenska prizadevanja Cerkve na Slovenskem za trajnostni in uspešen dialog med krščanskimi Cerkvami ter minulo obhajanje 500-letnice reformacije. Spregovorili bodo o uglednih gostih, ki so v preteklih letih obiskali Slovenijo (med drugim carigrajski patriarh Bartolomej in predsednik Oddelka za zunanje odnose pri Moskovskem patriarhatu metropolit Hilarion), ter o rednih odnosih med Katoliško cerkvijo in drugimi krščanskimi Cerkvami v Sloveniji.

Marijina bazilika svete Marije Velike je na poseben način povezana tudi s slovenskim narodom in slovanskim jezikom. V njej je namreč ob božiču leta 867 papež Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel solunska brata sv. Cirila in Metoda ter slovesno potrdil bogoslužne knjige v slovanskem jeziku. Žitje Konstantina o tem dogodku poroča v sedemnajstem poglavju, ko pravi, da je »papež sprejel slovenske knjige, jih posvetil in položil (na oltar) v cerkvi svete Marije, ki se imenuje Fatne (Jaslice); in peli so nad njimi sveto liturgijo«.

Vir: www.katoliska-cerkev.si / RO
Foto: Blaž Lapanja / Twitter

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh