Zapri
Iskanje

Putin »odpravlja krivice«, nastale ob propadu sovjetskega imperija

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 23. 09. 2022 / 09:44
Oznake: Politika, Slovenija, Svet
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 23.09.2022 / 11:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Putin »odpravlja krivice«, nastale ob propadu sovjetskega imperija

Putin »odpravlja krivice«, nastale ob propadu sovjetskega imperija
Nobenega dvoma ni, da bo referendum z ruskega stališča "uspel". FOTO: Pixabay
Na zasedenih ozemljih pokrajin Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje bo v naslednjih dneh potekal referendum o priključitvi teh ozemelj Rusiji. Dolgo napovedovani referendum je bil napovedan skoraj istočasno z razglasom ruskega predsednika Putina o delni mobilizaciji. Ta s svojimi odločitvami dokazuje, da želi vojni dati domoljubno noto in jo s tem še nekoliko zaostriti.

Prebivalci okupiranih območij Doneck in Lugansk bodo danes, pa vse do torka tako ogovarjali na vprašanje, ali podpirajo "vstop svoje republike v Rusijo". V zasedenih delih pokrajin Herson in Zaporožje pa bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za odcepitev od Ukrajine, oblikovanje neodvisne države in njeno priključitev Ruski federaciji.

Skupno naj bi na referendumu glasovalo kar 2.750.000 volilnih upravičencev, območje glasovanj pa predstavlja okoli 15 % ruskega ozemlja.

Ostra obsodba mednarodne skupnosti

Že vnaprej je jasno, da želi Rusija z referendumi mednarodni skupnosti pokazati, kako močno podporo ima na teh območjih. Po zgledu podobnega referenduma na Krimu leta 2014 se tako pričakuje, da bo podpora predlogu skoraj 100 %, in to ne glede na dejansko vzdušje nad prebivalstvom.

Rusko potezo je na na včerajšnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro obsodil generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je dejal, da je vsaka priključitev ozemlja, ki jo izvede druga država, groba kršitev Ustanovne listine ZN-a in mednarodnega prava.

Ostro so se odzvali tudi drugi zahodni politiki, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ter tudi celotno vodstvo EU.

Putin želi izraz podpore

Med spremljevalci dogajanj ni prav nobenega dvoma, zakaj se referendum dogaja prav zdaj. Kot poudarjajo, se je Putin po Ukrajinski protiofenzivi na vzhodu Ukrajine znašel v hudih težavah, zaradi česar je bil prisiljen razglasiti delno mobilizacijo. Z izvedenimi referendumi si zato želi izraz podpore, s katero bi vojni dal domoljubno noto.

Nekoliko bolj zlovešče pa so napovedi, kaj bi lahko sledilo za tem. Jasno je, da mednarodna skupnost takšnega referenduma ne bo priznala, saj takšno glasovanje krši mednarodno pravo.

Toda kljub temu bi lahko Putin po referendumih trdil, da so zasedena ozemlja del Rusije in ob morebitnih protiofenzivah lahko uporabila jedrsko orožje. Njena vojaška doktrina namreč dovoljuje njegovo uporabo zgolj v primerih, ko bi lahko bil ogrožen obstoj države. Toda ni nemogoče, da bi se lahko v primeru izgubljenega položaja izgovarjal prav na to, da so ogroženi temelji ruske države.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh