O tem so na ponedeljkovem srečanju v Washingtonu razpravljali tudi politični voditelji Evrope in ZDA. Kot je po srečanju sporočil ameriški predsednik Donald Trump, sta s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen med drugim govorila o vračanju pogrešanih ukrajinskih otrok. Ta tema je po Trumpovih besedah »zelo pomembna tudi za mojo ženo Melanio. To je tema, ki je na vrhu vseh seznamov, in svet bo sodeloval pri reševanju pogrešanih otrok, da bi jih, upajmo, vrnili domov k njihovim družinam«. Prva dama ZDA je stisko ukrajinskih otrok izpostavila v osebnem pismu ruskemu predsedniku, ki ga je Trump Putinu izročil med njunim srečanjem na Aljaski.

Predsednica Evropske komisije von der Leynova se je po pogovorih v Beli hiši v objavi na družbenem omrežju X Trumpu zahvalila za »njegovo jasno zavezo, da bo poskrbel, da se bodo vsi ugrabljeni ukrajinski otroci vrnili k svojim družinam«. Vračanje pogrešanih otrok je kot eno izmed pomembnih tem ponedeljkovih pogovorov izpostavil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Več kot 19.000 ugrabljenih otrok

Po podatkih ukrajinskih oblasti je bilo z ozemelj, ki jih je zasedla Rusija, med vojno ugrabljenih več kot 19.000 otrok, poroča STA.

Rusija obtožbe o ugrabljanju otrok odločno zavrača. Na podlagi teh obtožb je Mednarodno kazensko sodišče marca 2023 izdalo mednarodna naloga za aretacijo ruskega predsednika Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove. Po mnenju izvedencev bo pogrešane ukrajinske otroke »praktično nemogoče dobiti nazaj«, množično ugrabitev s strani Rusije pa označujejo kot vojni zločin.

Pogrešani otroci so domnevno zadržani v Rusiji ali na rusko okupiranih ozemljih, njihove družine pa so prisiljene v izjemno tvegane ukrepe, da bi jih poskusile rešiti.

Obupani starši iz Ukrajine potujejo v Rusijo, da bi našli svoje otroke, od katerih naj bi bili mnogi nameščeni v vojaških taboriščih ali v sirotišnicah, je poročal britanski Guardian. Kot ugotavlja ekipa ameriških izvedencev, so pogrešani otroci domnevno zadržani v Rusiji ali na rusko okupiranih ozemljih, njihove družine pa so prisiljene v izjemno tvegane ukrepe, da bi jih poskusile rešiti.

Ko so ruske sile februarja 2022 napadle Ukrajino, so otroke ugrabljali iz državnih ustanov, po aretaciji ali smrti staršev, ali pa so jih pod prisilo neposredno iztrgali iz rok njihovih družin. Otroci so bili ugrabljeni tudi prek otroških »poletnih taborov« na ruskem ozemlju. Rusija zahteve po vrnitvi otrok vztrajno zavrača.

Pretresljiva osebna zgodba

Ena od ukrajinskih mater je v pogovoru za Guardian opisala dramatično rešitev svojih dveh najstniških sinov, ki so ju skoraj šest mesecev zadrževali v taborišču v Rusiji. Potem ko so ruske sile septembra 2022 zasedle Natalijino domače mesto Herson na vzhodni meji Ukrajine, ji je sosed svetoval, naj sinova pošlje v otroški tabor v Anapi, obmorskem letovišču v Rusiji.

Niti predstavljati si ne morete, kaj sem občutila … moja otroka sta vse, kar imam.

Natalija pripoveduje, da so bile 21-dnevne počitnice brezplačne in sinova naj bi se po zaključku tabora vrnila v Herson. Tudi fanta sta želela iti, »toda z moje strani je bila velika napaka, da sem jima to dovolila«. Konec leta 2022 so ukrajinske sile osvobodile Natalijino mesto, njena otroka pa sta bila v taboru na drugi strani fronte in Rusija jima ni dovolila, da bi se vrnila domov.

S pomočjo ukrajinske organizacije je Natalija za svoja otroka sčasoma pridobila potna lista in ukrajinske osebne dokumente, nato pa je sama odpotovala čez mejo v rusko mesto Anapa na severni obali Črnega morja: tam je prečkala številne mejne kontrolne točke, ruskim vojakom pa je morala pojasnjevati, zakaj je v državi. Sredi močnih obstreljevanj je potovala šest dni, februarja 2023 pa je bila končno znova združena s svojima sinovoma. »Niti predstavljati si ne morete, kaj sem občutila … moja otroka sta vse, kar imam,« pripoveduje ukrajinska mati.

»Verjetno najbolj množična vojna ugrabitev otrok po drugi svetovni vojni«

Po podatkih, zbranih do konca letošnjega junija, se je v Ukrajino doslej vrnilo ali iz Rusije pobegnilo le 1.366 otrok, po navedbah Guardiana poroča ukrajinska organizacija Bring Kids Back. Za mnoge pogrešane otroke obstaja bojazen, da so jih odpeljale ruske sile in poslale v vojaška taborišča ali rejništvo ali pa so jih celo posvojile ruske družine. Po mnenju ameriških izvedencev, ki preiskujejo te ugrabitve, je to »verjetno najbolj množična vojna ugrabitev otrok po drugi svetovni vojni – primerljiva s ponemčevanjem poljskih otrok s strani nacistov«.

Pričevanja rešenih otrok razkrivajo, da so bili v taboriščih deležni vojaškega usposabljanja in so bili kaznovani, če so govorili ukrajinsko. »Morali smo peti rusko himno in risati trobojnico,« je povedal devetletnik, ki se mu je uspelo vrniti v Ukrajino. Poleg tega otroke prepričujejo, da bodo njihovi starši trpeli posledice, če ne bodo upoštevali navodil.

Ruske okupacijske oblasti v Ukrajini so avgusta letos ustvarile spletni katalog, kjer lahko Rusi izbirajo ukrajinske otroke na podlagi fotografij in opisov.

Ključna zahteva Ukrajine

Po podatkih Ukrajinske mreže za pravice otrok, ki se zavzema za vračanje ugrabljenih otrok v domovino, pa prisilna preselitev in ugrabitev ukrajinskih otrok nista nič novega, spominjajo pri Guardianu: podobne ugrabitve in preselitve naj bi se dogajale že med rusko invazijo na Krimski polotok leta 2014.

V Ukrajini se bojijo, da bo veliko otrok izginilo v ruskem sistemu posvojitev, kjer so bili zakoni nedavno spremenjeni, da lahko ruski državljani posvojijo ali sprejmejo v rejništvo ukrajinske otroke. Zato je po mnenju poznavalcev izjemno pomembno, da se ugrabitve temeljito raziščejo: dokumentirati je treba, da so bili otroci preseljeni pod prisilo. Vrnitev pogrešanih otrok ostaja ključna zahteva Ukrajine v vseh mirovnih pogajanjih.

Kot navaja Wikipedia, so ruske okupacijske oblasti v Ukrajini avgusta letos ustvarile spletni katalog, kjer lahko Rusi izbirajo ukrajinske otroke na podlagi fotografij in opisov, kot sta »poslušen« ali »miren«, ter jih razvrščajo po starosti, barvi oči in barvi las.

Tudi Vatikan si prizadeva za vrnitev ukrajinskih otrok v domovino. FOTO: Vatican Media

Kaj lahko stori Vatikan?

Za vrnitev pogrešanih ukrajinskih otrok k njihovim družinam si prizadeva tudi Vatikan, ki s svojimi diplomati že od začetka ruske invazije februarja 2022 sodeluje v mirovnih prizadevanjih med sprtima državama. Papež Frančišek je za papeškega odposlanca v Rusiji in Ukrajini imenoval kardinala Mattea Zuppija, nadškofa Bologne in predsednika Italijanske škofovske konference, ki je leta 2023 obiskal obe državi, da bi obravnaval to vprašanje in druge stiske ukrajinskega naroda.

Potrebujemo odločno stališče Vatikana in pritisk na Rusijo.

Aprila letos se je ukrajinski predsednik Zelenski, ki je v Rim pripotoval na pogreb papeža Frančiška, srečal s kardinalom Zuppijem, se mu zahvalil za pomoč Vatikana in poudaril nujno potrebo po nadaljnji podpori. Po mnenju ukrajinskih predstavnikov ima Vatikan velik vpliv kot moralna avtoriteta in kot nevtralni posrednik, zato lahko še naprej javno opozarja na to vprašanje na mednarodnih forumih.

»Potrebujemo odločno stališče Vatikana in pritisk na Rusijo, da nam posreduje vse informacije o ukrajinskih otrocih na okupiranih (ukrajinskih) ozemljih ali tistih, ki so bili premeščeni v Rusijo – da nam pomaga ugotoviti njihovo istovetnost in zdravstveno stanje, njihove življenjske razmere, ter vzpostaviti stik s temi otroki,« je v izjavi za medije pojasnil Mykola Kuleba, ustanovitelj organizacije za zaščito otrok Save Ukraine in ukrajinski varuh otrokovih pravic v letih med 2014 in 2021, ter dodal: »Morda bo papež storil vse, kar je v njegovi moči, da nam pomaga najti čim več otrok.«