»Politiki z zahoda bi morali malce pritisniti na bosanske kolege, da bi se vojni begunci lahko končno vrnili na svoje domove v Bosni«, je nedavno izrazil zahtevo predsednik Škofovske konference za Bosno in Hercegovino, škof Franjo Komarica, v pogovoru za mednarodno papeško ustanovo »Cerkev v stiski«. Katoličani s področja današnje Bosne in Hercegovine so večinoma Hrvati in so zaradi svoje narodnostne pripadnosti zelo diskriminirani. Politiki bi morali poskrbeti, da bi bile upoštevane vsaj njihove temeljne pravice, je prepričan škof Komarica.

Do današnjega dne Hrvati z drugima dvema narodnostnima skupinama v državi, Bošnjaki in Srbi, niso v enakopravnem položaju, je kritičen škof. Več kot 4.000 družin je pripravljenih na vrnitev na svoje domove. Številni izmed njih pa si ne upajo storiti zadnjega koraka, ker nimajo zagotovila za »uspešno vrnitev«. Od denarja, ki ga je mednarodna skupnost dala na razpolago za vrnitev nekdanjih beguncev, katoliški Hrvatje dolgo let niso prejeli niti centa. »Zanje nihče ne povzdigne glasu.«Konkretno se diskriminacija kaže tudi pri iskanju zaposlitve. Hrvaško ime pogosto pomeni, da bo kandidat deležen zapostavljanja. »Številni Hrvatje so po vstopu Hrvaške v Evropsko zvezo sicer njeni državljani, kljub temu pa v Bosni veljajo za državljane brez zagotovljenih temeljnih pravic«, se pritožuje škof Komarica. Trenutno politiki sicer marsikaj obljubljajo, »kar zbuja upanje na boljše čase vsaj za nekatere izmed zapostavljenih«.

Zaradi nestabilnosti znotraj države se Bosne izogibajo tudi tuji vlagatelji. Dežela tone v kaos, pojasnjuje škof. Tudi načrti Združenih držav Amerike in Evropske zveze v državi ne bodo obrodili sadu. Trenutno ljudem kot perspektiva ostaja le »kaos pod nadzorom ZDA in EZ«. To pa je izdaja evropskih vrednot in načel, neupoštevanje mednarodnih sporazumov in škoda tako za domače kot tudi za tuje politike, ki so pristojni za Bosno in Hercegovino, je prepričan Komarica.Dosedanje in trenutne zahteve Cerkve so jasne, poudarja škof: »Hrvaški katoličani morajo biti enakovredni drugima dvema narodnostnima skupinama. Dovoljena bi jim morala biti vrnitev iz tujine in zanje bi morali ustvariti možnosti, da si znova ustvarijo življenje v domovini.«Katoliška Cerkev je v vseh teh letih s socialnimi in izobraževalnimi projekti poskušala prispevati k uspešnemu sožitju v deželi. Primer za to so denimo evropske šole v cerkveni upravi, ki jih obiskujejo otroci vseh narodnostnih skupin in verskih skupnosti.

Po navedbah katoliške Cerkve jih od okoli 835.000 katoličanov, ki so pred vojno med leti 1992 in 1995 živeli v Bosni in Hercegovini, v državi živi le še 440.000. V Republiki Srbski se je število z 220.000 zmanjšalo na 11.500. Oktobra 2013 so po 22 letih znova opravili popis prebivalstva, ki bo v nekaj mesecih postregel z novimi, aktualnimi podatki. Po neuradnih ocenah katoličani predstavljajo okoli 10 % prebivalstva v Bosni in Hercegovini.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia