Angel se prikaže dvakrat


»Daj, bom še jaz malo bral,« je rekel Peter, ko so se nehali pogovarjati o Marijini ubogljivosti. Vzel je rokopis in bral:

Potem se je zgodilo nekaj čudnega. Stric Zaharija je nekega dne prišel iz templja. Ni mogel govoriti. Spraševali so ga in silili vanj, on pa je samo odkimaval. Odšel je domov k ženi Elizabeti. Čez nekaj mesecev so izvedeli vsi: Dobila bosta otroka! To je bilo res neverjetno! Bila sta namreč že prestara za otroke in teta Elizabeta niti v mladosti ni mogla imeti otrok. Zdaj pa ga bo dobila!

Marija je govorila o tem s svojo mamo in z očetom, vendar niso v pogovorih prišli nikamor. Le mama, sveta Ana, vdana in pobožna že vse življenje, je rekla: »Skrite so poti, po katerih nam življenje prinaša vse, kar nam je namenil Bog. Elizabeta in Zaharija sta pobožna človeka, gotovo je božja volja, kar se dogaja v njunem življenju. Kadar človek ne razume, mora zaupati v Boga!«

Deklica ni razumela vsega, kar ji je rekla mama, vendar je vse ohranila v svojem srcu in premišljevala.

Tistega večera, ko se je hiša že umirila in je Marija sama v svoji sobi slavila Boga, se je zgodilo nekaj čudežno skrivnostnega. Angel je stopil k njej in zaslišala je prečuden pozdrav: »Pozdravljena, Bog je s teboj, obdaril te je z milostjo!«

Deklica se je prestrašila in se spraševala, kakšen pozdrav naj bi bil to. Angel pa ji je rekel, naj se ga ne boji, ampak naj posluša: Poslal ga je Bog, naj ji sporoči, da bo dobila otroka, ki bo Božji Sin. Naj mu da ime Jezus. Marija je kar gledala, angel pa ji je rekel: »Saj veš, tudi tvoja teta Elizabeta bo imela sina, čeprav je prestara za otroke. Vidiš, pri Bogu ni nič nemogoče.«

Marija je vztrepetala pred temi skrivnostmi, potem pa se je spomnila besed svoje modre mame o božji volji in je rekla: »Glej, služiti hočem Bogu, naj se zgodi, kakor praviš, da hoče On!« Ko je angel odšel, je premišljevala, kaj naj vse to pomeni, potem pa se je odločila in se hitro odpravila na obisk k teti Elizabeti, ki je živela na gričevju daleč stran. Ko je stopila v Zaharijevo hišo in jo je Elizabeta slišala, se je razveselila in je na ves glas vzkliknila: »Blagoslovljena med ženami in blagoslovljen tvoj otrok! In kako to, da si me obiskala, ko vendar pod srcem nosiš Božjega Sina? Blagor ti, da si verovala, kar ti je sporočil Bog.«
Marija je odgovorila:

Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto. (Lk 1,47–49)

Elizabeta jo je objela in skupaj sta se veselili vseh skrivnosti, ki so se jima zgodile. Skupaj sta pripravljali vse za svoja otroka in Zaharija je bil ob njima. Ko je Elizabeta rodila sina, je Zaharija spet lahko govoril. Sinu je dal ime Janez. To ime pomeni Bog je usmiljen. Povedal je, kako se mu je pred dečkovim rojstvom prikazal angel. Vsi so se čudili, ker so videli, da se dogajajo čudežne reči.

»Tole pa sploh ni zgodba, ampak po domače prepisano iz Svetega pisma,« je pripomnil Peter.

»Ja, res. Vidiš, včasih so na preprost način prepisovali Sveto pismo. Prepise so imenovali Zgodbe Svetega pisma. Ko ljudje še niso znali brati, so slikarji z mnogimi slikami upodabljali zgodbe. Vsi ljudje so na slikah videli upodobljene pripovedi Svetega pisma,« je rekel Luka.

»Prosim, pokličimo očeta, rada bi vedela, kako je z mamo,« je rekla Tinka.

»Gotovo bo poklical takoj, ko bo mogel, saj sama veš,« je rekla Manca in Tinka se je pomirila.


NALOGA
Preglej slike v domači cerkvi in vprašaj, kaj pomenijo.


Kaj se je zgodilo
Otroci so brali zgodbo o angelovem obisku pri Mariji in o Marijinem obisku pri Elizabeti.




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma