Lepota in strah


»Lačna sem,« je rekla Manca.

»Grem gledat, kaj lahko jemo mimogrede,« se je strinjal Peter.

»Prinesi kruh in krhlje, videla sem jih poln pehar,« je dodala Tinka. Ni se jim namreč zdelo mogoče, da bi zdaj prekinili branje. Ko so imeli pehar jabolčnih krhljev pred seboj, je Luka bral naprej:

Osliček je res izpolnil svojo nalogo! Kako neki bi Marija potovala, če bi morala vso pot hoditi peš! Dobrota nazareške prijateljice je rešila Marijo, pa tudi Jožef je bil vesel, da je lahko potoval hitreje in ga ni težila še misel na Marijino utrujenost. Ko sta se približevala Betlehemu, je imel eno samo skrb: poiskati prenočišče. Vendar vemo, da mu to ni uspelo in da sta našla zatočišče pod mestom. Ko sta se za silo namestila v votlini na betlehemski poljani, se je dete srečno rodilo. V hipu se je Mariji zazdelo, da nima nobenih skrbi več. Njeno srce je objemalo otroka in se iz vseh globin zahvaljevalo Bogu. Kakšna milost, Vsemogočni se je ozrl nanjo in jo blagoslovil s tem otrokom! Peli so angeli in peli so pastirji. Zdaj se je celo Jožefu zdelo, da je prelepo, da bi še kaj skrbel. Njegovo Marijo očitno spremljajo angeli na njeni poti in videti je, da Bog že ve, kako naj stvari tečejo, da bo prav. Sramoval se je svojih pretiranih skrbi, kakor da ne zaupa dovolj v božje varstvo. Veselil se je otroka. Dvignil ga je s svojimi velikimi tesarskimi rokami, ga objel in mu skozi dolgo brado zabrundal uspavanko. Bil je lep, bil je močan, ta Jožef, bil bi dober očka, če bi bilo dete njegovo, je premišljevala Marija. Kako dobro, da je dobri Bog tako močnega in dobrega moža izbral za skrbnika svojemu Sinu! Marija je prepevala pesmice in v hlevčku je bilo toplo in varno.

Potem so prišli modri z vzhoda na kamelah, ki so bile otovorjene z darovi za dete. Darila kot za kralja! Le kako so izvedeli, da se je rodilo dete? Kako so ga našli? Povedali so jima vse o zvezdi, ki je šla pred njimi, in o tem, kako so iskali otroka v palači.

»Herod nam je naročil, naj tudi njemu povemo, kje se je rodil novi kralj. Tudi on bi se rad prišel poklonit otroku, h kateremu nas je vodila zvezda,« je veselo rekel stari modrijan, ki je pripotoval z Jutrovega, da bi pozdravil otroka, ki so ga prerokovali preroki in napovedovale zvezde.

Marija, še vsa mehka od sreče in raznežena od prelepega, skrivnostnega angelskega petja, se je srečno nasmehnila. Celo Herod bo prišel pozdravit čudežnega otroka, ki ga je poslal Bog! Seveda, ves svet se mu bo priklonil in ko bo zrastel, bo odrešil vse ljudstvo gorja. Spet bodo svobodni in ponosni, sami svoji gospodarji!

»Zakaj pa bi se namestnik rimskega cesarja prišel poklonit judovskemu odrešeniku?« se je kar naenkrat spomnila. Vendar ji Jožef ni znal odgovoriti. Nato se je modrim z vzhoda prikazal angel in jih opozoril, naj se ne vračajo po isti poti. In tudi Jožefu se je prikazal angel z besedami: »Vzemi dete in njegovo mamo in takoj odpotuj, kajti otrok je v nevarnosti!« Jožef se je prestrašil; nemudoma je pospravil borno imetje, posadil Marijo z otrokom v naročju na oslička in so zbežali v neznano. Tako je Marija postala begunka. Begunci so ljudje, ki nimajo ne doma ne imetja. Bežijo, da si rešijo življenje. Kako je Jožef trpel! Doma v Nazaretu je imel vse pripravljeno, da bi družina živela udobno in varno, zdaj pa nima niti zibelke za otroka! Kam sploh gredo? Jožefov veliki lepi obraz je postajal vedno bolj zaskrbljen. Marija je potrpežljivo prenašala vse težave in tolažila moža:

»Ljubi Jožef, se spomniš Siraha? Modre besede govori tudi o najinem sedanjem življenju! Prisluhni:

Otrok, ne nalagaj si preveč skrbi
v svojem delovanju.
Dobro in hudo, življenje in smrt,
uboštvo in bogastvo je od Gospoda.
Gospodova radodarnost ostaja s pobožnimi,
njegova naklonjenost bo uspevala na veke.«
(Sir 11,10;14;17)

Pobožna bodiva, pa bo Bog z nama!« je rekla Marija.

»Ja, Marija je lahko bila pobožna, zdaj pa so drugačni časi!« je pripomnila Manca, ki je že doživela, da so se norčevali iz njene pobožnosti.
»Časi so vedno drugačni, resnice pa vedno iste, je rekel katehet o tem. Sveto pismo je za vse ljudi vseh časov. Gotovo si tudi ti lahko pobožna,« jo je spodbujal Luka.



NALOGA
Moli za vse, ki preganjajo otroke.

Kaj se je zgodilo
Zgodba v rokopisu, ki jo berejo otroci, govori o Jezusovem rojstvu, o kraljih in o angelu, ki je Jožefu rekel, naj hitro zbežijo. Marija vabi Jožefa k pobožnosti, otroci pa razmišljajo, kaj pobožnost je in kako bi mi danes lahko pobožno živeli.




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma