Nepotrebni čudež


Luka je vzel rokopis in rekel: »Berimo naprej, tako nam bo čas hitreje minil.« Strinjali so se in je bral:

Marija se še dobro spomni, kdaj je dokončno spoznala, da bo pot njenega sina drugačna od vsake druge človeške poti. To je bilo na svatbi v Kani Galilejski, ko se je poročil Jezusov prijatelj Janez. Tudi ona se je skupaj z drugimi mamami veselila nove družine. Jezus je bil tam, vendar nista veliko govorila. Gledala je, ali je morda njen odrasli sin vrgel oči na kakšno mladenko; bil bi že čas, da si tudi on ustvari družino. Vendar je bila razočarana. Jezus se je družil s starejšimi, bil je vedno tam, kjer so premlevali dogodke ali razpravljali o kakšnem zapletenem vprašanju. Dekleta, ples, zabava in vino ga očitno niso zanimali. Potem pa je zmanjkalo vina. Marija je videla užaloščenega ženina in ji je postalo žal zanj. Koliko bodo imeli povedati o njem še dolga leta, ubogi, kakšna sramota! Kot bi bil on kriv, da so popili preveč! In vendar bo vse zasmehovanje padlo nanj! Marija je zagledala še objokano ženinovo mamo in se v hipu odločila. Stopila je k Jezusu in mu povedala, da nimajo vina. Le kaj je hotela s tem? Je slutila, kaj se lahko zgodi? Je vedela, da njen sin lahko dela nemogoče reči, na primer iz vode vino? No, to potem ni bilo le novo vino na ženinovi mizi, ni bil nepotrebni čudež. Ni samo odvzel sramote ženinu, ni samo pokazal, da je veselje Bogu všeč, predvsem je bil to tudi konec ugibanj in začetek nove, nedvoumne poti. Njen sin ima moč, kakršne nima noben človek na svetu! In ljudem oznanja nekaj pomembno novega in lepega. Z veseljem je mati vse to gledala in hodila za njim.

Kakšni dogodki, koliko lepote, koliko dobrote, koliko čudežnih ozdravljenj med ubogim ljudstvom! In povsod njen lepi, dobri sin, ožarjen z božjo močjo in z očmi, ki vidijo stisko vsakega človeka in vsako skrito misel! Včasih se ga še ona sama ni upala dotakniti, tega čudovitega sina, ki ga je vendar nosila pod srcem in v naročju!

In tisti neverjetni dan na gori, ko je govoril tako preproste besede, a vendar tako drugačne od vsega znanega! O, njen sin, ki je potem nahranil tisoče ljudi s petimi hlebci kruha in z dvema ribama! Pa kaj je bil kruh proti besedam!

Blagor ubogim v duhu,
blagor žalostnim,
blagor krotkim,
blagor lačnim in žejnim pravičnosti,
blagor usmiljenim,
blagor čistim v srcu,
blagor tistim, ki delajo za mir,
blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,
blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili.
Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. (Mt 5, 3-12)

Marija zdaj ni več brala Siraha! Zdaj je premišljevala besede svojega sina in njeno srce je bilo polno ljubezni in vdanosti. Bog dela pred njenimi očmi čudovite reči, aleluja!

Kako lepo! Kar predstavljam si, kako je bila Marija srečna, ko je videla, kakšen je njen sin,« je rekla Tinka.

»Že, ampak jaz razumem, da jo je skrbelo zanj,« je odgovorila Manca.

»Seveda, mi vemo, kaj se je potem zgodilo,« je rekel Peter.

»Jaz bi pa rada slišala Jezusa tam na Gori,« se je spet oglasila Tinka.

»Saj prav vse isto govori tudi tebi danes,« je rekel Luka.

»Pa bi bilo kljub temu lepo biti tam in ga slišati v živo,« je zašepetala Tinka in po tihem so se strinjali z njo tudi starejši, čeprav so vsi vedeli, da Jezus živi med nami in nam govori prav tako, kot je govoril takrat svojim učencem na Gori.


NALOGA
Še enkrat preberi Blagre. Izberi najlepšega, da bo tvoje posebno vodilo v življenju.


Kaj se je zgodilo
Otroci v rokopisu berejo, kako je Marija spoznala, da ima njen sin drugačno pot kot drugi ljudje.




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma