»Ultrazvočna slika vse spremeni.« S temi besedami Victoria Robinson opisuje trenutek, ko ji je postalo jasno, da med umetno prekinitvijo nosečnosti, ki jo je opravila pred leti, ni splavila »skupka celic ali tkiva«, temveč resničnega otroka.



Takrat je bila noseča s tretjim otrokom in je zaradi krvavitve obiskala zdravnika. Ta je njo in njenega nerojenega otroka pregledal z ultrazvočno napravo. Na zaslonu je videla otrokov obris, z ročicami in nožicami, in slišala njegov srčni utrip.

Dete je bilo v istem obdobju nosečnosti kot otrok, ki ga je pred leti splavila. Victoria Robinson je bila takrat ločena in mamica dveh deklic. V novi zvezi je spet zanosila. Otroka je želela obdržati, otrokov oče pa jo je silil, naj nosečnost prekine. Nazadnje je popustila.

Pet let po splavu je bila znova poročena. Z možem sta si želela skupnega otroka. Pred nosečnostjo, med katero je opravila ultrazvočni pregled, je doživela že dva spontana splava, ki ju je razumela kot »kazen« za namerno prekinitev nosečnosti. Ultrazvočna preiskava je pokazala, da je otrok zdrav in sedem mesecev pozneje je Robinsonova rodila svojo tretjo hčerko.

Danes je zaposlena pri organizaciji za zaščito življenja »Save the Storks« (»Rešite štorklje«), ki nudi podporo nosečnicam v stiski, ko se odločajo, ali bi otroka obdržale ali ne. Ime organizacije po eni strani spominja na staro zgodbo, da štorklje prinašajo otroke. Štorklja je simbol materinstva in je upodobljena tudi v logu organizacije. Po drugi strani pa ljudje pogosto dosti več zanimanja pokažejo za organizacije za zaščito živali. Vprašanje »Kdo ogroža štorklje?« je odlična iztočnica za pogovor o željah in ciljih organizacije, je zapisano na spletni strani »Save the Storks«.

Vir: kath.net
Foto: arhiv Družine (T.S.) / Fotografija je ilustrativna.