V organizaciji Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) prireja Evropska služba za duhovne poklice (European Vocations Service), od 30. junija do 3. julija 2005 v semenišču škofije Banska Bystrica na Slovaškem posvet o duhovnih poklicih pod naslovom »Jezus se jima je pridružil in šel z njima: spremljanje duhovnih poklicev in odločanje zanj.« Udeleženci se bodo v pogovorih osredotočili na temo o razločevanju in spremljanju duhovnih poklicev v različnih vlogah krščanskega življenja. Izhodišče za pogovor bo zgodba o dveh učencih na poti v Emavs (Lk 24, 15). Iz Slovenije se srečanja udeležujejo dr. Stanislav Slatinek in s. Štefka Klemen OSU iz Centra za duhovne poklice v Mariboru ter s. Barbara Šelih HKL v imenu ustanove UCESM.

Vsi ljudje imamo v življenju določeno poklicanost, duhovni poklic pa znotraj katoliške Cerkve predstavlja notranji klic Boga, ki človeka kliče v duhovniško službo, v redovništvo ali v misijone.

Duhovniki so najožji škofovi sodelavci in običajno delujejo najprej kot kaplani in nato kot župniki po župnijah, kjer darujejo sv. maše, poučujejo in delijo zakramente, drugi pa se posebej dajo na razpolago za vzgojo in poučevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ali za konkretno služenje na področju škofije (krajevne Cerkve) ali celo širše (področje vesoljne Cerkve).

Pri redovnicah in redovnikih gre za poklicanost v skupnost Bogu posvečenih oseb, ki jih povezuje karizma redovnega ustanovitelja. Vsaka redovna skupnost živi po pravilih in karizmi reda, ki je zanjo specifično (uršulinke se npr. posvečajo vzgoji in izobraževanju, kartuzijani pa izrazito kontemplativnemu (premišljujočemu in od sveta izrazito odmaknjenemu) življenju. Moški člani redovnih skupnosti so danes v večini primerov duhovniki, lahko pa redovništvo, za katero so značilne tri zaobljube - čistost, uboštvo in pokorščina - živijo kot bratje. Zaradi pastoralnih potreb mnogi redovniki skrbijo tudi za župnije, kar je sicer prvenstvena skrb škofijskih duhovnikov.

Misijonar lahko postane duhovnik, redovnica, redovnik, laikinja ali laik. Posebnost misijonarske poklicanosti je v tem, da oseba prepozna poseben klic in odide običajno v tretji svet, kjer krščanstvo ni vera okolja. Misijonarji poleg oznanjevalne opravljajo tudi pomembno vzgojno-izobraževalno in socializacijsko nalogo.