Na Severnem Irskem v letošnjem avgustu mineva štirideset let od začetka ‘Težav’. Najnovejši spopadi med ‘republikanskimi disidenti’ in policijo v času pohodov protestantskega reda oranžencev kažejo, da sovraštva ni preprosto odpraviti. Tudi danes, tako kot pred štiridesetimi leti, gre za pravice katoličanov in protestantov, za neodvisnost ali pa tako imenovano ‘zvestobo angleški kroni’.

V severnoirskem Derryju, ki so ga lojalisti poimenovali Londonderry, je vrelo že pred letom 1969. Od krvave delitve Irske leta 1921 je bilo večinsko katoliško mesto v rokah protestantskih unionistov, ki so Severno Irsko šteli kot del Združenega kraljestva. Stanovanjska politika protestantov je poskrbela za to, da katoliške skupine v svojih volilnih okrožjih niso mogle doseči politične večine.

Leta 1968 so se radikalne katoliške skupine in predstavniki gibanj za državljanske pravice prvič na ulicah uprli politiki unionistov. Njihove proteste so – kljub demokraciji Velike Britanije – prepovedali. Ko so se protestniki uprli prepovedi, jih je utišala policija. Leto dni kasneje, med 12. in 14. avgustom 1969, je znova prišlo do nasilnih spopadov, ko so protestanti napadli katoliško četrt v Derryju. Lojalistom privrženi policiji tri dni ni uspelo zatreti nemirov. Upor je nasilno zaključila britanska armada.

Kot posledica the spopadov je na Severnem Irskem prišlo do novih uporov in uličnih spopadov. Ustreljenih je bilo osem ljudi, več kot 130 je bilo ranjenih. Protestantski lojalisti so zažigali hiše v republikanskih okrožjih. Pojavile so se ‘Težave’.

Od leta 1970 Irska republikanska armada (IRA) napada lojalistične cilje. Podpora ljudstva organizaciji je zrasla na tako imenovano ‘krvavo nedeljo’ 30. januarja 1972, ko so britanski padalci med protesti v Derryju ustrelili štirinajst ljudi. Nasilje se je stopnjevalo, severnoirska skupščina je bila razpuščena.

Šele z Velikopetkovim sporazumom 1998. leta so bile ‘Težave’ uradno končane. Dublin je obljubil, da se bo odpovedal ponovni združitvi Irske. London je pokazal pripravljenost za večje sodelovanje republikanske stranke Sinn Fein pri upravljanju Severne Irske in za spremembo konfesionalne strukture severnoirske policije. Devet let je trajalo, da so si vodja lojalistov Ian Paisley in nekdanja pripadnika Ire Martin McGuinness in Gerry Adams podali roko sprave. Junija 2007 so sedli za skupno mizo, da bi dosegli spravo na Severnem Irskem, vendar jim to še do današnjega dne ni povsem uspelo.

Kot so poročali mediji, je letošnjega 13. julija med tradicionalno parado protestantskih oranžencev po desetletju sprave znova prišlo do nemirov. Protestanti s shodom vsako leto obeležijo zmago angleškega kralja Viljema III. nad svojim katoliškim tekmecem Jakobom II. leta 1690. Trenutna gospodarska kriza in naraščajoče število brezposelnih sta verjetno pripomogla k temu, da so na Severnem Irskem znova izbruhnili nemiri.

Politični opazovalci opozarjajo, da dogodki zadnjih desetletij na Severnem Irskem – kljub skupnemu članstvu Republike Irske in Velike Britanije v Evropski zvezi – predstavljajo politični škandal. Ta škandal pa naj bi si po mnenju nekaterih London lahko privoščil le zato, ker je borza v britanski prestolnici še vedno v središču svetovnega gospodarstva.