Vlada v Sudanu v državi ne bo več dopuščala gradnje novih cerkva, preklicala pa bo tudi doslej izdana gradbena dovoljenja. Po navedbah Radia Vatikan je to izjavil tamkajšnji minister za veroizpovedi Shalil Abdullah, odločitev pa utemeljil s pojasnilom, da se je število krščanskih občestev od odcepitve Južnega Sudana pred tremi leti občutno zmanjšalo. Julija 2011 so oblasti v Kartumu kristjane prisilile k selitvi v Južni Sudan.

V Južnem Sudanu živi večina kristjanov in pripadnikov naravnih religij, severni Sudan pa je pretežno islamski. Med desetletja dolgo državljansko vojno na jugu je na sto tisoče kristjanov prebegnilo na sever, ob čemer po cerkvenih ocenah v Sudanu živi okoli tri milijone kristjanov. Škofje tamkajšnje katoliške Cerkve, tako s severa kot z juga, so še danes združeni v skupno škofovsko konferenco.

Škof južnosudanske škofije Tambura-Yambio, Eduardo Hiiboro Kussala, je med obiskom pri človekoljubni organizaciji »Cerkev v stiski« v sosednji Avstriji pojasnil, da v Sudanu trenutno vlada »skrb vzbujajoči pravni položaj«. Kristjani na jugu veljajo za »drugorazredne državljane«. Celo škofje in duhovniki v državi od leta 2011 živijo »skoraj kot ilegalci«, obsojeni so na javni molk, ne dobijo potnih listov in tudi njihov pravni položaj ni urejen. Če zapustijo državo, jim oblasti lahko prepovejo vrnitev, je opozoril škof Kussala.

Kristjani v Sudanu se sicer lahko neovirano udeležujejo bogoslužij, pristne verske svobode in svobode vesti pa v državi ni, je še pojasnil škof. Kadar koli se želi Cerkev soočiti s pristojnimi, jo sicer opozorijo, da imajo kristjani v skladu z ustavo enake pravice kot vsi drugi državljani, ne glede na veroizpoved, »toda pravni položaj se popolnoma nič ne spremeni«.

Škof Kussala je spomnil še na »sramotni primer« kristjanke Meriam Ibrahim, ki je v nasprotju z drugimi kristjani nekako le zbudila pozornost svetovne javnosti. Mati dveh otrok še vedno čaka na dovoljenje za izhod iz države, vlada pa v njenem primeru ni dala nikakršne javne izjave, temveč je vse odločitev prepustila islamskim duhovnikom.

Zapostavljanje kristjanov v Sudanu sicer ni nov pojav, v sedanji obliki pa je nekakšen odziv na delitev dežele pred tremi leti. Zaradi številnih cerkvenih pozivov politično odgovornim, naj spoštujejo dostojanstvo ljudi, njihovo svobodo in tudi njihov glas pri odločanju o samostojnosti juga Cerkvi sedaj očitajo, da je odgovorna za odcepitev Južnega Sudana. Cerkev pa si ne prizadeva za nikakršne politične cilje. »Politiko spodbujamo le do te mere, da bi v deželi upoštevali svobodo veroizpovedi in vesti«, je v pogovoru s predstavniki človekoljubne organizacije pojasnil sudanski škof.

Vir: Kathpress
Foto: splet