V Bosni in Hercegovini so »nepredstavljive razsežnosti« opustošenja, ki so ga povzročile nedavne poplave, poskrbele za »doslej neznano veliko in pristno solidarnost« tudi med različnimi narodnostmi: napetosti med pravoslavnimi, katoličani in muslimani so »vsaj na videz pozabljene«, pri katoliški človekoljubni organizaciji »Cerkev v stiski« navajajo besede bosanskega duhovnika Sima Maršića, ki je kot rektor Mladinskega pastoralnega centra Sv. Janez Pavel II. v Sarajevu pristojen za pastoralo mladih.

21 let po koncu vojne ljudem v luči izredno težkega položaja uspeva »presegati zidove med narodnostmi in veroizpovedmi«, kar Maršić označuje kot »milost Božjo«. Poroča denimo o kipcu svetnika, ki je v nekem kraju »priplaval« iz domače cerkve, na ulici pa ga je našel musliman. Kipec je vrnil, vedoč, da pripada tamkajšnji katoliški cerkvi.

Kljub temu so danes znova izredno živi spomini na vojno, saj so mnogi ljudje takrat izgubili vse svoje imetje, zato jim je bilo izredno težko vnovič zapustiti domove, pojasnjuje duhovnik. Marsikdo je sprva okleval, saj si nihče ni niti predstavljal razsežnosti naravne katastrofe.

Trenutno je trejina države še vedno pod vodo, poplave pa so prizadele kar polovico vsega prebivalstva, poroča Maršić. Posebej velika je nevarnost zemeljskih plazov, v nekaterih krajih je ogroženih tudi po dvesto hiš. »Številne hiše so povsem uničene«, poroča duhovnik. Dodatno nevarnost predstavljajo zemeljske mine, pa tudi kužne bolezni zaradi številnih živalskih trupel. Podobno obsežnih poplav v Bosni ne pomnijo zadnjih stodvajset let.

Po Maršićevih navedbah zaenkrat še ni mogoče oceniti razsežnosti uničenja in škode na cerkvah in zgradbah v cerkveni lasti. Prizadetih je vseh 40 katoliških župnij sarajevske nadškofije, ki ji pripada okoli 60.000 vernikov.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (A. P.) / Fotografija je ilustrativna.