Zapri
Iskanje

Ukrajina-Rusija: papež posredoval pri izmenjavi vojnih ujetnikov

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 30. 09. 2022 / 07:57
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.09.2022 / 10:49
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ukrajina-Rusija: papež posredoval pri izmenjavi vojnih ujetnikov

Ukrajina-Rusija: papež posredoval pri izmenjavi vojnih ujetnikov
Papež v pogovoru z jezuiti med obiskom v Kazahstanu. FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek zaenkrat še ni obiskal Ukrajine: »Načrtoval sem, da bi šel tja. Zdi se mi, da trenutno ni Božja volja, da bi obiskal to deželo, bomo videli, kako bo pozneje,« je pred štirinajstimi dnevi dejal med srečanjem z jezuiti v Kazahstanu, jezuitska revija »La Civilta Cattolica« pa je zdaj objavila celoten pogovor s papeževimi sobrati.

Pred Frančiškovim potovanjem v Kazahstan med 13. in 15. septembrom so se namreč znova pojavila ugibanja, ali bo papež pred ali po potovanju na kratko obiskal tudi Ukrajino. 85-letni cerkveni voditelj je večkrat izjavil, da bi rad odpotoval na vojno območje. V pogovoru je izpostavil nenehna prizadevanja Svetega sedeža, da Ukrajincem na različne načine izkaže svojo bližino: tja je od začetka ruske agresije v letošnjem februarju že večkrat poslal svoje kardinale in druge diplomatske predstavnike.

Papeža so prosili za posredovanje pri izmenjavi več kot 300 vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.

V pogovoru z jezuiti je poročal tudi o tem, da so ga prosili za posredovanje pri izmenjavi več kot 300 vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino: »Vojaški načelnik, pristojen za izmenjavo ujetnikov, je znova prišel k meni (kot ob neki drugi priložnosti, op. prev.), skupaj z verskim svetovalcem predsednika Zelenskega,« je pojasnil Frančišek. »Tokrat sta mi prinesla seznam več kot 300 ujetnikov. Prosili so me, naj naredim nekaj za izmenjavo. Nemudoma sem poklical ruskega veleposlanika in ga vprašal, ali bi bilo mogoče kaj storiti in pospešiti izmenjavo ujetnikov,« je papež zaupal 19 sobratom jezuitom v prostorih veleposlaništva Svetega sedeža v Astani. Papež je že dan po izbruhu oboroženega spora sam obiskal rusko veleposlaništvo, kar je »neobičajna gesta«, in ruskega veleposlanika prosil za možnost pogovora s Putinom.

Čeprav je žrtev spora Ukrajina, ne smemo poenostavljeno gledati na vzroke spora.

»Preživljamo tretjo svetovno vojno«

Trenutne razmere v svetu je Frančišek znova označil za »tretjo svetovno vojno«: »Nobenega dvoma ni, da preživljamo tretjo svetovno vojno: po mojem mnenju je zmotno misliti, da gre za kavbojski film, v katerem je jasna meja med dobrim in zlim,« je dejal sveti oče. Prav tako je napačna predstava, da gre za vojno med Rusijo in Ukrajino: »Ne, to je svetovna vojna,« je zatrdil v pogovoru s sobrati in spomnil še: »In vse to v enem stoletju!« Čeprav je žrtev spora Ukrajina, ne smemo poenostavljeno gledati na vzroke spora, je poudaril Frančišek in omenil »mednarodne dejavnike«, kot so načrti za širitev Nata in s tem povezani strahovi Rusije, ki so prispevali k izbruhu vojne: »Vidim imperializme v sporu. In ko se počutijo ogrožene in v zatonu, se imperializmi odzovejo tako, da začnejo vojno, da bi to nadoknadili, v tem vidijo rešitev, pa tudi, da prodajajo in preizkušajo orožje.«

FOTO: Vatican Media

Srca ljudi osvobodimo sovraštva

V vojni pa »vedno trpijo ljudje in to ustvarja sovraštvo,« je poudaril papež. Resnične žrtve, ki s svojo kožo plačujejo za norost vojne, so običajni ljudje: »Tisti, ki vodijo vojno, pozabljajo na človečnost; ne ozirajo se na konkretna življenja ljudi, ampak na prvo mesto postavljajo ambicije po oblasti in strankarske interese.« Srca ljudi moramo osvoboditi sovraštva.

Papež se ne jezi, kadar ga napačno razumejo, saj zelo dobro poznam trpljenje, ki se skriva za tem.

Jasne besede

Sam je invazijo na Ukrajino označil za »nesprejemljivo, podlo, nesmiselno, barbarsko in bogokletno agresijo«. Njegove pripombe so bile deležne kritik, saj so bile po mnenju nekaterih premalo ostre do Rusije. Razburjenje je povzročila tudi papeževa pripomba med eno splošnih avdienc, ko je omenil »ubogo dekle«, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah umrlo v bombnem napadu z avtomobilom v Moskvi. Govoril je o Darji Dugini, goreči zagovornici ruske agresije v Ukrajini in hčerki Aleksandra Dugina, ideologa, ki je blizu Putinu. Toda papež je želel predvsem poudariti, da so v vojni običajno žrtve na obeh straneh.

»Takrat ljudje pozabijo na vse, kar sem povedal dotlej, in so pozorni le na to pripombo. Razumem pa odzive ljudi, saj zelo trpijo,« je razumevajoče dejal Frančišek: »Papež se ne jezi, kadar ga napačno razumejo, saj zelo dobro poznam trpljenje, ki se skriva za tem.«

Bogoslovci morajo biti normalni, običajni fantje. Ena od težav nekaterih semenišč je, da ne sprejemajo običajnih ljudi.

»Božji slog je bližina«

Cerkev mora biti blizu ljudem, kajti Božji slog je bližina, je še poudaril papež: »Ljudje morajo čutiti, da jim je Cerkev blizu.« Glede bogoslovcev, ki se odločijo za življenje v službi Cerkve, je Frančišek dal tudi naslednji nasvet: »Biti morajo normalni, običajni fantje. Ena od težav nekaterih semenišč je, da ne sprejemajo običajnih ljudi. Pazite, da ne boste sledili neobičajnim verskim ali človeškim tokovom.« To velja tudi za molitev, ki mora biti »normalna«, kot je molitev otroka k očetu, je svetoval Frančišek, ki pa se po drugi strani tudi sprašuje, kaj cerkveni ljudje, ki so tako daleč od Rima, pravzaprav mislijo o Vatikanu. Če čutijo, da so s strani centra prezrti, se morajo oglasiti, jih je povabil sveti oče.

Zasebna srečanja z jezuiti med papeževimi potovanji v tujino so postala že tradicionalna. Frančišek je tudi sam član reda in je bil več let provincialni predstojnik v Argentini. Pogovorov v Astani 15. septembra letos so se udeležili jezuiti, ki delujejo v Rusiji, Belorusiji in Kirgiziji.

Celoten zapis pogovora z jezuiti v Kazahstanu je objavljen na spletni strani revije La Civiltà Cattolica v prispevku urednika revije p. Antonia Spadara.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Ob praznikih smo za vas pripravili e-darilo: 

pričevanje Glorie Polo: Zadela me je strela

Kliknite tukaj

Close