81-letni kardinal je po navedbah spletnega portala Vatican News umrl sinoči malo pred deveto uro v rimski bolnišnici Salvator Mundi, zaradi srčnih zapletov po že dlje časa načrtovanem rutinskem operativnem posegu na kolku, le nekaj dni za zaslužnim papežem Benediktom XVI. Minuli četrtek je še somaševal med bogoslužno slovesnostjo za pokojnega papeža na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

Kardinal Pell med sojenjem v Avstraliji. FOTO: Vatican Media

V Rimu po sojenju v Avstraliji

Kardinal Pell, ki je imel že nekaj časa težave s srcem in so mu leta 2010 vstavili srčni spodbujevalnik, se je v Rim vrnil leta 2020, dve leti po sojenju v Avstraliji zaradi obtožb o spolnih zlorabah mladoletnikov v 90. letih prejšnjega stoletja.

Kardinal Pell je bil aprila 2020 oproščen vseh obtožb v zvezi s spolnimi zlorabami.

Junija 2017 je bil za kardinala odrejen sodni pripor in visoki cerkveni dostojanstvenik se je vrnil v domovino, da bi mu sodili na tamkajšnjem sodišču. Papež Frančišek mu je odobril dopust, da se je lahko osebno branil pred obtožbami. Po dolgotrajni sodni obravnavi je okrožno sodišče zvezne države Viktorija odredilo kardinalovo aretacijo in preklicalo varščino, ki so mu jo odobrili po obtožnici decembra 2018.

Marca 2019 je bil obsojen na šestletno zaporno kazen, avstralsko vrhovno sodišče pa je zaradi številnih formalnih pomanjkljivosti v sodnih postopkih, na katere je opozoril sodnik Mark Weinberg, sprejelo zahtevo za pritožbo, ki so jo vložili Pellovi odvetniki. Aprila 2020 je bil kardinal z razsodbo višjega sodišča v celoti oproščen obtožb. Sodbo je pozdravil Sveti sedež, ki je v izjavi zapisal, da je vedno zaupal avstralskim sodnim oblastem.

Kardinal Pell. FOTO: Vatican Media

Izkušnje v zaporu

Pred oprostilno sodbo je kardinal Pell od februarja do julija 2019 preživel 404 dni v celici v dveh zaporih z najvišjo stopnjo varnosti v Melbournu in Barwonu. To je bila kruta izkušnja, ki je vključevala tudi obdobje v samici, kar je kardinal zapisal v spominih z naslovom »Zaporniški dnevnik«, ki so v treh zvezkih izšli pri založbi Ignatius Press.

Pomislil sem, da bi bilo pisanje dnevnika zanimivo z zgodovinskega vidika, saj ni bilo veliko kardinalov, ki bi imeli izkušnjo preživljanja zaporne kazni.

Pell se je v dnevnih zapisih spominjal srečanj z drugimi zaporniki, obiskov in pisem, ki jih je prejemal, ter molitev in bogoslužij, ki so ga spremljali med preživljanjem zaporne kazni. »Moja izkušnja kaže, kako zelo nam pomaga nauk Cerkve, kako nam pomaga molitev in iskanje Božje milosti,« je dejal v pogovoru za Vatican News. V istem pogovoru je pojasnil, da je v zaporu nenehno pisal, »ker sem mislil, da bi to lahko pomagalo tistim, ki so v težavah, tistim, ki preživljajo obdobje velikega trpljenja, kot sem ga preživljal jaz«. Dodal je: »Potem sem pomislil, da bi bilo pisanje dnevnika zanimivo z zgodovinskega vidika, saj ni bilo veliko kardinalov, ki bi imeli izkušnjo preživljanja zaporne kazni.«

Delo v rimski kuriji

George Pell se je rodil 8. junija 1941 v mestu Ballarat v avstralski zvezni državi Viktorija. Leta 1960 je vstopil v bogoslovno semenišče v Werribeeju, mašniško posvečenje je prejel leta 1966. Poleg tega, da je bil eden najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov (dobesedno), je veljal tudi za enega izmed najvplivnejših. Najprej je vodil sydneyjsko, pozneje pa še melbournsko nadškofijo. Kardinalski naziv mu je podelil papež Janez Pavel II., Pell pa je sodeloval v konklavu, v katerem je bil izvoljen njegov naslednik Benedikt XVI.

13. aprila 2013 ga je papež Frančišek pozval, naj se pridruži svetu kardinalov, ki je svetemu očetu pomagal pri projektu reforme rimske kurije in upravljanju Katoliške cerkve. 24. februarja 2014 je bil imenovan za prefekta novoustanovljenega Tajništva za ekonomijo in na tem položaju začel vrsto finančnih reform. Oba položaja je zapustil decembra 2018 oziroma februarja 2019.

Sprejem pri papežu Frančišku oktobra 2020. FOTO: Vatican Media

Papežev spomin in sožalje

Po vrnitvi v Rim po sodnem procesu in prestani zaporni kazni je kardinala Pella 12. oktobra 2020 v apostolski palači sprejel papež Frančišek. Ob tej priložnosti se je sveti oče kardinalu zahvalil za njegovo »pričevanje«. V predbožičnem pogovoru za agencijo Mediaset istega leta je papež spomnil na preudarno delo, ki ga je kardinal opravil na gospodarskem področju, in poudaril, da se je moral Pell zaradi »obrekovanja« - s čimer je mislil na obtožbe o zlorabah v Avstraliji – »umakniti s tega položaja«.

»Kardinal Pell je bil tisti, ki je pripravil načrt, kako bi lahko napredovali,« je takrat dejal papež: »Je velik človek in veliko mu dolgujemo.«

Kardinal Pell je odločno in modro postavil temelje za gospodarsko reformo v Vatikanu.

V sožalnem telegramu, naslovljenem na dekana kardinalskega zbora Giovannija Battisto Reja je papež zapisal, kako je George Pell »neomajno in vztrajno sledil svojemu Gospodu tudi v uri preizkušnje«. Sveti oče je spomnil na »dosledno in predano pričevanje pokojnega kardinala Georgea Pella, njegovo predanost evangeliju in Cerkvi ter predvsem njegovo prizadevno sodelovanje s Svetim sedežem pri nedavni gospodarski reformi, za katero je odločno in modro postavil temelje«.

Papež Frančišek je globoko užaloščen ob novici o smrti kardinala, zaslužnega prefekta Tajništva za ekonomijo, ter dekanu, celotnemu kardinalskemu zboru in članom družine kardinala Pella zagotavlja svojo bližino in molitev.

Zadnje počivališče v domovini

Po navedbah spletnega portala Crux bodo kardinala Pella po pogrebni slovesnosti v Vatikanu z letalom prepeljali nazaj v Avstralijo. Pokopan bo v Marijini stolnici v Sydneyju, kjer je 13 let služil kot nadškof, preden se je preselil v Vatikan.