Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel okoli šestdeset udeležencev plenarnega zasedanja Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja, poročajo pri Radiu Vatikan. V svojem govoru je izpostavil, da je v digitalni kulturi potrebno odkrivati simbole in metafore, ki so lahko v pomoč, ko sodobnemu človeku govorimo o Božjem kraljestvu. Papež je povedal, da se svet komunikacije nanaša na ves kulturni, socialni in duhovni univerzum človeške osebe. Če novi jeziki vplivajo na način mišljenja in življenja, je to povezano tudi s svetom vere, njenim razumevanjem in izražanjem. Digitalna kultura namreč po njegovih besedah postavlja nove izzive naši zmožnosti govorjenja in poslušanja simbolnega jezika, ki govori o transcendenci.Jezus je pri oznanjevanju Božjega kraljestva znal uporabljati elemente kulture in okolja svojega časa, je pojasnil sveti oče. Danes pa smo poklicani, da tudi v digitalni kulturi odkrijemo simbole in metafore, ki so lahko v pomoč, ko sodobnemu človeku govorimo o Božjem kraljestvu.

Kot je poudaril Benedikt XVI., bo ravno poziv k duhovnim vrednotam dopustil spodbujanje zares človeške komunikacije: onkraj vsake lahko dosegljive navdušenosti in skepticizma vemo, da je komunikacija odgovor na klic, vtisnjen v našo naravo, da smo namreč ustvarjeni po Božji podobi. Ravno zato je svetopisemska komunikacija, ki je v skladu z Božjo voljo, vedno povezana z dialogom in odgovornostjo, kot pričujejo na primer liki Abrahama, Mojzesa, Jakoba in prerokov, in ni nikoli povezana z jezikovnim zapeljevanjem, kot je v primeru kače, ali z nekomunikacijo in nasiljem, kot je to v primeru Kajna, je dejal papež. Prispevek vernikov bo torej lahko v pomoč v svetu medijev, saj bo odpiral obzorja smisla in vrednosti, ki ga digitalna kultura sama ni zmožna videti in predstavljati.

Papež je še dejal, da se človeško mišljenje in odnosi odvijajo vedno v obliki jezika, mišljenem v širšem in ne le besednem pomenu. Nove tehnologije po papeževih besedah ne spreminjajo samo načina komuniciranja, ampak povzročajo tudi obsežno kulturno preobrazbo. Razvija se nov način učenja in mišljenja, z novimi priložnostmi za vzpostavljanje odnosov in oblikovanje občestva. Jezik po papeževih besedah ni samo medsebojna izmenjava pojmov, ampak je živ kontekst, v katerem človeške misli, zaskrbljenosti in načrti prihajajo v zavest in se oblikujejo v geste, simbole in besede. Človek torej ne le 'uporablja' jezik, ampak v določenem smislu jezik 'živi', je povedal Benedikt XVI. in dodal, da nove tehnologije spreminjajo kulturno okolje, kar zahteva usmerjanje pozornosti na posebne jezike, ki se ob tem razvijajo. Pojasnil je, da novi jeziki, ki se razvijajo v digitalni komunikaciji, med drugim povzročajo bolj intuitivno in čustveno kot analitično zmožnost, usmerjajo proti drugačni logični organizaciji mišljenja in odnosa do realnosti, pogosto dajejo prednost podobi in nadbesedni povezavi.

Kadar si osebe izmenjujejo informacije, je nadaljeval sveti oče, že med seboj delijo same sebe in svoj pogled na svet. Postanejo pričevalci tistega, kar daje smisel njihovemu življenju, vendar pri tem obstajajo tudi nevarnosti, kot so denimo izguba notranjosti, površinsko življenje odnosov, beg v čustvenost, in prevlada bolj prepričljivega mnenja nad resnico. Vse to so posledice nezmožnosti v polnosti in na najbolj pristen način živeti pomen inovacij, kar pomeni, da je premislek o jezikih, ki jih razvijajo nove tehnologije, nujen. Izhodišče je samo razodetje, ki nam pričuje, kako je Bog o svojih čudesih komuniciral ravno v jeziku in realni izkušnji ljudi, v skladu s kulturo, lastno posamezni dobi, vse do polne manifestacije v učlovečenem Sinu, je dejal papež in dodal, da moramo biti pozorni poslušalci različnih jezikov ljudi našega časa.