Foto: Vatican Media

Rimska kurija, osrednji vodstveni organ Katoliške cerkve, je finančni primanjkljaj 75 milijonov evrov iz leta 2018 v lanskem letu zmanjšala na 11 milijonov evrov, je razvidno iz finančnega poročila Svetega sedeža, ki je bilo objavljeno minuli teden. Kot je v pogovoru za vatikanske medije pojasnil prefekt Tajništva za ekonomijo, Juan Antonio Guerrero, premoženje kurije trenutno znaša 1,4 milijarde evrov. Številke se nanašajo le na Sveti sedež, ne pa tudi na Vatikansko državo, vatikansko banko IOR ali Petrov novčič ter ustanove, povezane s kurijo. Guerrero v poročilu zagotavlja večjo preglednost vatikanskega finančnega poslovanja in poudarja, da »imajo verniki pravico vedeti, kako Sveti sedež porablja vire«.

Nismo lastniki, smo skrbniki dobrin, ki smo jih prejeli

Po navedbah Radia Vatikan prefekt Guerrero v celoti podpira papeževo zahtevo po preglednosti poslovanja v Vatikanu. Po njegovih besedah imajo verniki pravico vedeti, kako uporabljajo vire pri Svetem sedežu, saj niso njihovi lastniki, temveč zgolj skrbniki dobrin, ki so jih prejeli.

Guerrero je pojasnil, da pri finančnem poročilu rimske kurije ne gre za obračun Cerkve; v poročilo ne sodi poslovanje škofovskih konferenc, škofij, župnij, kongregacij in redovnih ustanov ter številnih drugih dejavnosti Cerkve; prav tako niso predstavljeni računi celotnega Vatikana, torej governatorata, vatikanske banke IOR, Petrovega novčiča in drugih ustanov. Vse te ustanove predstavljajo lastne račune in poročila posredujejo ustreznim oblastem. Svet za ekonomijo pa predstavlja obračun rimske kurije, torej Svetega sedeža v ožjem smislu: šestdesetih ustanov, ki so v službi papeža pri njegovem poslanstvu vodenja Cerkve.

Obračun poslanstva

Denar Svetega sedeža, je pojasnil Guerrero, je namenjen poslanstvu, zato so si pri predstavitvi finančnega poročila prizadevali pojasniti, kako Sveti sedež uporablja vire pri opravljanju svojega poslanstva. Sveti sedež namreč ne deluje kot podjetje ali država, ne išče dobička ali presežkov, zato je povsem običajno, da ima primanjkljaj. Skoraj vsi dikasteriji namreč predstavljajo »središča stroškov«: opravljajo delo, ki ni naprodaj in nima pokroviteljev.

Cilj Svetega sedeža ni izogib primanjkljaju, temveč dovolj sredstev za služenje poslanstvu, ki mu je zaupano. Potrebna je gospodarska preudarnost, toda vedno ni mogoče delovati zgolj na podlagi razpoložljivih virov, ampak je treba dati več, kot je na voljo, da bi opravili svoje poslanstvo.

Temeljno poslanstvo je oznanjevanje evangelija

Poslanstvo Svetega sedeža ni samo papeževa človekoljubnost; Cerkev veliko stori za pomoč ljudem v stiski, vendar se večji del tovrstne pomoči opravi na krajevni ravni, v župnijah in škofijah.

Veliko pa naredi tudi kurija. Temeljno poslanstvo Svetega sedeža je namreč ponesti sporočilo evangelija na skrajna obrobja sveta, nuditi pomoč potrebnim, delati za dobro človeštva, podpirati krajevne Cerkve v stiski, sporočati papežev nauk, si prizadevati za edinost nauka in bogoslužja, obsojati spore znotraj Cerkve, spodbujati premišljevanje o določenih temah, vzpostavljati dialog na višji ravni, usmerjati krajevne Cerkve in podobno. Z vsem tem se, je pojasnil Guerrero, izraža papeževa ljubezen do Cerkve in ljubezen Cerkve do sveta.

Gospodarska vrednost Svetega sedeža in prihodki rimske kurije

Sveti sedež po Guerrerovih besedah nima velike gospodarske vrednosti. Lansko leto (2019) je 307 milijonov evrov prihodka, porabil pa je 318 milijonov evrov. Primanjkljaj je torej 11 milijonov evrov. Premoženje Svetega sedeža znaša 1,4 milijarde evrov.

Leta 2019 je 54 odstotkov (164 milijonov evrov) dobička ustvarilo samo premoženje rimske kurije. Trgovske dejavnosti (obiski katakomb, ki so za razliko od muzejev del Svetega sedeža, prodaja proizvodov Dikasterija za komunikacijo, Vatikanske knjigarne itd.) in storitve (pristojbina za določena potrdila, akademska pristojbina univerzitetnih ustanov itd.) so ustvarile 14 odstotkov (44 milijonov evrov) dobička. Vatikanske ustanove, ki ne sodijo v ta obračun (IOR, governatorat, bazilika sv. Petra) so prispevale 14 odstotkov dohodka, kar je 43 milijonov evrov. Prispevki škofij in vernikov so bili 56 milijonov evrov, kar je 18 odstotkov.

Stroški rimske kurije 2019

Lanskoletne stroške rimske kurije je Guerrero razdelil v tri kategorije. Stroški upravljanja premoženja so znašali 67 milijonov evrov (21 odstotkov vseh stroškov), kar vključuje tudi 18 milijonov evrov davkov in 25 milijonov evrov stroškov za vzdrževanje stavb. Usluge in upravljanje predstavljajo 14 odstotkov izdatkov, potrebe misijonstva pa 65 odstotkov vseh izdatkov. Guerrero je ob tem pripomnil, da se v bistvu »z malo sredstev naredi zelo veliko«.


Foto: Vatican Media