Poplave v Braziliji (arhivski posnetek) FOTO: Vatican Media

V Vatikanu so objavili nov dokument s pastoralnimi smernicami za razseljene osebe, ki so morale svoje domove zapustiti zaradi skrajnih podnebnih sprememb, poroča avstrijski Kathpress. S prvim tovrstnim dokumentom se želi Sveti sedež odzvati na nov pojav, ki je po vsem svetu vedno bolj razširjen, je ob predstavitvi besedila v Rimu pojasnil kardinal Michael Czerny: »Vsi, ki so zaradi podnebne krize prisiljeni v beg, potrebujejo našo pomoč. Ta ne more čakati.« Podobno kot celotna mednarodna skupnost se mora na ta problem nemudoma odzvati tudi Katoliška cerkev.

Dokument vatikanskega Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju oz. njegovega oddelka za migrante in begunce na 25 straneh med drugim prinaša številke, podatke in dejstva o tesni medsebojni povezavi med podnebnimi spremembami, revščino in migracijami. S splošnimi priporočili za ukrepanje se obrača na cerkvene akterje: »Te strani nam kažejo, kaj je potrebno in kaj – z Božjo pomočjo – je mogoče storiti,« v uvodu piše papež Frančišek.

Videti ali ne videti, to je vprašanje

Izhajajoč iz znanega Shakespearjevega navedka iz tragedije Hamlet papež piše: »Videti ali ne videti, to je vprašanje!« Če morajo ljudje zapustiti svoj življenjski prostor, ker bivanje v njem ni več mogoče, se to morda zdi naraven in neustavljiv proces, toda negativne podnebne spremembe so pogosto povezane »z napačnimi odločitvami in uničujočimi dejavnostmi«. Za razliko od koronaepidemije gre tu za postopen razvoj, ki se je začel z industrijsko revolucijo. »Največje trpljenje izkusijo tisti, ki so k temu najmanj prispevali,« poudarja papež. Podnebne razseljence je treba zaščititi, podpirati in vključevati v novo okolje.

Nove smernice navajajo tudi različne raziskave o podnebju in migracijah. Podatki kažejo, da je moralo v letih med 2008 in 2018 zaradi naravnih katastrof svojo domovino zapustiti več kot 250 milijonov ljudi. V primerjavi z oboroženimi spori to pomeni trikrat do desetkrat več glede na določeno območje. Naravne katastrofe lahko nastopijo nenadno, recimo poplave, viharji, požari in podobno. K nujnosti slovesa od življenjskega okolja pa prispevajo tudi dolgotrajni procesi, kot sta postopno širjenje puščave ali naraščanje morske gladine. Povezava s podnebno krizo je »povsem stvarna«, četudi na prvi pogled ne vedno prepoznavna, je zapisano v vatikanskem dokumentu.

Poziv k celostnemu okoljskemu spreobrnjenju

Cerkev je v besedilu spodbujena, naj si prizadeva za »celostno okoljsko spreobrnjenje«, ki bo v enaki meri upoštevalo človeka in naravo. To bi se lahko zgodilo s pomočjo informacijskih kampanj in izobraževalnih pobud, za podnebne razseljence pa bi bilo treba kar čim prej pripraviti programe pomoči. Le na ta način se bomo lahko izognili najhujši stiski. V zvezi s tem v Vatikanu spodbujajo k »rodovitnemu dialogu« med vladami in vsemi, ki sprejemajo pomembne odločitve, da bi za plemenit cilj izkoristili tudi političen vpliv.

Novi vatikanski dokument je trenutno na volj v petih jezikih: angleščini, španščini, italijanščini, francoščini in portugalščini (https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2021/03/30/0194/00425.html).