Vatikan: skupno dobro pred patentno zaščito koronacepiv
Vatikan: skupno dobro pred patentno zaščito koronacepiv

FOTO: arhiv Družine
Vatikan je znova izrazil zahtevo po pravični razdelitvi cepiv proti novemu koronavirusu. Dostop do dosegljivih testiranj, zaščitnih cepiv in možnosti zdravljenja so odločilnega pomena za izhod iz epidemije koronavirusa, je vatikanski stalni opazovalec pri Združenih narodih v Ženevi nadškof Ivan Jurkovič pojasnil pred člani Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO).
Nadškof Jurkovič je izrecno kritiziral »namere nekaterih držav, da bi kopičile novo razvita cepiva«. To ne predstavlja več zgolj izziva za države v razvoju, temveč tudi vedno večjo težavo za industrijske države. Patentna zaščita mora biti tako v interesu lastnika kot uporabnika, je Jurkovič navedel besede iz mednarodnega sporazuma TRIPS o intelektualni lastnini. Zato so po njegovih besedah nujno potrebni nadzorni mehanizmi za prosti trg. Intelektualna lastnina mora biti po mnenju Vatikana podrejena skupnemu dobremu.
Vlade bogatejših narodov doslej pokupile že 53 odstotkov količin vsega cepiva
Nepravično razdeljevanje cepiv je kritično ocenila tudi zveza človekoljubnih organizacij in združenj za varovanje človekovih pravic. Premožnejše države so si do konca leta 2021 zagotovile dovolj cepiva, da bi celotno prebivalstvo lahko cepile trikrat, so pojasnili pri razvojni organizaciji Oxfam; nasprotno pa se lahko v okoli 70 revnejših državah pred koronavirusno boleznijo 19 zaščiti le vsak deseti prebivalec.
Vlade bogatejših narodov, ki predstavljajo 14 odstotkov svetovnega prebivalstva, so doslej pokupile 53 odstotkov količin vsega cepiva. Na vrhu seznama je Kanada, ki lahko po lastnih navedbah cepi petkrat toliko ljudi kot ima prebivalcev.
Vatikanski predstavnik nadškof Jurkovič je v nadaljevanju dejal, da obveznosti držav na področju varovanja človekovih pravic obsegajo tudi delitev izsledkov raziskav, znanja in medicinskih gradiv. Dodal je, da je naraščajoča znanstvena dejavnost izredno dobrodošla; ne smemo pa pozabiti na etične pomisleke glede ravnanja z genetskim materialom in na omejevanje svobode pri uporabi tovrstnega materiala v raziskovalne namene.



