»Niso redki, ki menijo, da ni finančna izguba tista, ki je ta čas največja, temveč da še bolj boli izguba zaupanja v Cerkev kot ustanovo, ki bi bila sposobna pregledno, uspešno in v skupno dobro upravljati svoje premoženje. Ali ni za Cerkev izgubljena verodostojnost večji udarec kot izgubljene naložbe?« To je eno izmed vprašanj, ki smo ga v daljšem pogovoru za Družino zastavili mariborskemu nadškofijskemu ekonomu p. Lojzetu Cviklu. In kakšen je njegov odgovor?

Pristojni se zavedajo problema in imajo pred seboj vse, ki so zaupali svoje prihranke, zato je nadškofija vse svoje napore in tudi finančna sredstva vložila v reševanje kriznih razmer. Morda so očitki nekaterih, da bi morali že pred časom narediti določene resne korake, na mestu, opozarja p. Cvikl, toda v ozadju je bilo upanje, da bo ekonomska kriza premagana in se bodo kazalci dvignili.

V sedanjih razmerah pa pristojnim na nadškofiji »upanje vliva dejstvo, da smo uspeli dobiti dobre strokovnjake in svetovalce pri zelo uglednih mednarodnih družbah TFM in Rothschild. Upamo, da bomo z njihovo pomočjo uspeli preprečiti najhujše. Je pa potrebno omeniti, da imajo pri tem določeno odgovornost tudi banke in ljudje, ki so pred leti analizirali projekte in jim dodeljevali vire financiranja.«

Glede verodostojnosti Cerkve p. Cvikl misli, da »se meri tudi po tem, da znamo priznati svoje napake, prositi odpuščanja in z božjo pomočjo začeti pisati novo zgodbo. Sicer pa je temeljna verodostojnost Cerkve v njenem oznanjevanju evangelija in drugem pastoralnem delovanju ter njenem Ustanovitelju.«

Celoten pogovor s p. Lojzetom Cvikom objavljamo v novi številki Družine.