Papež Frančišek je verstva po vsem svetu pozval k skupnim prizadevanjem za mir. »Biti moramo graditelji miru in naše skupnosti morajo biti šole spoštovanja za ljudi drugih narodnosti ali veroizpovedi«, je sveti oče zapisal v pozdravnem sporočilu udeležencem mirovnega srečanja, ki ga Skupnost sv. Egidija v teh dneh prireja v Antwerpnu. Verske skupnosti bi morale biti učilnice za premagovanje napetosti, za izgradnjo pravičnih in mirnih odnosov med ljudmi in družbenimi skupinami ter za izgradnjo boljše prihodnosti.

Na mednarodnem mirovnem srečanju v Antwerpnu z naslovom »Mir je prihodnost – verstva in kulture v dialogu sto let po prvi svetovni vojni«, ki se je pričelo minulo nedeljo in se zaključuje danes, so prireditelji pripravili 25 posameznih dogodkov in okroglih miz. Srečanja se udeležuje okoli 300 predstavnikov Cerkva, politike in družbenega življenja, med drugim tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, egiptovski veliki mufti Shawki Ibrahim Abdel-Karim Allam in poljski pisatelj Zygmunt Baumann. Papeževo sporočilo je prebral škof v Antwerpnu, Johan Jozef Bonny.

Kot je poudaril papež Frančišek, vojna nikoli ni ustrezno sredstvo za odpravo krivic in dosego uravnoteženih rešitev za politična in družbena nesoglasja. Vojna ljudi sili v komaj obvladljivo spiralo nasilja in uničuje, kar so cele generacije s trudom zgradile. »Vojna ustvarja kuliso za še večje krivice in spore«, je prepričan papež. Spričo tolikšnega trpljenja in »nesmiselnih pobojev« - tako danes kot med leti 1914 in 1918 – si ne smemo zatiskati oči.

Verstva bi lahko ogromno storila za mir, še posebej »z močjo molitve« in dialoga, je poudaril sveti oče. Molitev in dialog sta med seboj prepletena in drug drugega bogatita. Papež je izrazil upanje, da bi molitveno in mirovno srečanje v Antwerpnu svet spomnilo, kako iskanje miru in medsebojnega razumevanja s pomočjo molitve »ustvarja večne povezave edinosti in premaguje slo po vojni«. Vojna ni nikoli potrebna ali neizogibna: »Vedno obstaja tudi druga pot – pot dialoga, srečanja in iskrenega iskanja resnice«, je zapisal papež.

Nekdanji pakistanski minister za manjšine, Paul Bhatti, je med srečanjem v Antwerpnu verske voditelje po vsem svetu pozval k skupni »fatvi« proti teroristični skupini »Islamska država«. S takšno obsodbo na mednarodni ravni bi bili teroristi pod močnim pritiskom, je včeraj zatrdil pakistanski politik.

Poleg tega bi morale vlade verskim voditeljem ponuditi možnost dialoga. Ti bi nato skupaj predstavili predloge za odpravo vsesplošnega, v imenu religije izvajanega nasilja po vsem svetu, pri čemer jim lahko pomagajo tudi voditelji držav in vlad. Katoličan Bhatti je na položaju za krajši čas nasledil svojega brata Šabaza Bhattija, ki so ga leta 2011 umorili islamski skrajneži. Potem ko je bil sam deležen groženj s smrtjo, se je v letošnjem februarju umaknil v Italijo.

Mir je »preresna stvar, da bi jo prepustili zgolj peščici ljudi«, pa je v svojem nagovoru na srečanju poudaril italijanski zgodovinar in ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija, Andrea Riccardi. Vojna ali nasilje se nikoli ne moreta sklicevati na dejstvo, da se dogajata v Božjem imenu, je poudaril italijanski mirovnik. Da pa mir v današnjem času ne bi ostal zgolj »pobožna želja«, sta v svetu nujno potrebna dialog in versko pripadnost presegajoče povezovanje proti terorizmu.

Vojni, ki trenutno divjata na Bližnjem Vzhodu in v vzhodni Evropi, sta glede ravnanja z vojnimi ujetniki in žrtvami v nasprotju z Ženevsko konvencijo in grobo kršita človekove pravice, je dejal Riccardi. V Iraku prikazujejo grozote, »ki so jih storilci doslej vedno prikrivali, danes pa jih uporabljajo kot orožje v globaliziranem svetu«. Poniževanje mož in žena, pregnanih s svojih domov in golih umorjenih s strelnim orožjem ali pa na še dosti bolj grozljive načine, predstavlja strašljivo obličje terorizma.

Stoječih ovacij je bila na mirovnem srečanju deležna iraška parlamentarka Vian Dakheel, ki je kot predstavnica jazidov v Iraku udeležencem poročala o zadnjih pregonih pripadnikov njene veroizpovedi. Podrobno je opisala poboje, ugrabitve, posilstva in nasilje nad otroci ter nemočnimi ostarelimi pripadniki več kot 5.000 stare religije. Teroristična milica »Islamske države« je umorila že okoli 3.000 jazidov, ogromno jih je zaradi lakote in žeje umrlo na gori Sinjar, najmanj 5.000 pa je bilo ugrabljenih. Islamski skrajneži so posilili na stotine jazidskih deklic ali pa jih za 150 dolarjev prodali v suženjstvo, je poročala Dakheelova.

Jazidska poslanka je pozvala Organizacijo Združenih narodov, naj v Odboru za človekove pravice in v Varnostnem svetu uvede preiskavo pokola jazidov, kar bi jazidskim beguncem močno olajšalo pridobitev političnega zatočišča v zahodnih državah. Mirovne čete bi morale še naprej preprečevati nasilje proti manjšinam v severnem Iraku, da bi na področje Sinjarja in Niniv lahko prispela človekoljubna pomoč, poleg tega pa je potrebno iz rok islamskih skrajnežev osvoboditi okoli 5.000 ugrabljenih jazidskih žena in deklet.

Vir: Kathpress

Foto: splet