Zapri
Iskanje

Zagovor slovenščine

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 13. 07. 2016 / 13:55
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:30
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Zagovor slovenščine

Zagovor slovenščine
Slovenska matica je pripravila srečanje ob Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu.

Tatjana Rojc, Milček Komelj, Manca Erzetič

Ob vladnem Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, ki v 8. členu pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov (tj. angleščine) pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji, je Slovenska matica na pobudo prof. mag. Mance Erzetič v svojih prostorih v Ljubljani v sredo, 13. julija, pripravila srečanje z naslovom Zagovor slovenščine. Razpravo je povezovala prof. dr. Tatjana Rojc.

Proti predlaganim spremembam in dopolnitvam

Sodelujoči so se odločno uprli predlaganim spremembam in dopolnitvam Zakona o visokem šolstvu. »Naš namen ni apriorna nastrojenost proti samemu predlogu zakona, ampak premišljena skrb glede posledic, ki ne bodo le korenito negativno posegle v učni jezik študijskih programov v visokem šolstvu, ampak bodo vidne tako v slovenski družbi, kulturi in nenazadnje pri splošni rabi slovenskega jezika,« je dejala Manca Erzetič.

Zbrane je najprej nagovoril predsednik Slovenske matice prof. dr. Milček Komelj. Spomnil je na uveljavljanje slovenščine v šolah v 19. stoletju, ki ji je nemško govoreča oblast očitala nerazvitost in pomanjkanje knjig v slovenščini. Univerza je nastala mukoma, na njej so gostovali tudi tuji profesorji. Kmalu po ustanovitvi ji je že grozila nevarnost, da bi jo ukinili. Komelj je poudaril različnost razmišljanja med humanističnimi in naravoslovnimi vedami in dodal, da vladni predlog prihaja prav iz univerzitetno inštitutnih vrst ekonomije in naravoslovja ter državnega uradništva. Umetniki iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti predlog odločno zavračajo, vendar se pridružujejo možnosti filološkega razreda, ki predvideva predavanje za tuje študente v angleščini, a nasprotujejo ponižanju, da bi slovenski študenti morali na slovenski univerzi poslušati predavanja v nematernem jeziku. Predlog kaže na ozkosrčen pogled na slovenščino kot omejitve oz. komunikacijske ovire, meni Komelj. Tudi v Evropski zvezi želimo ostati Slovenci, je dejal in zavrnil privolitev v okrnjeno identiteto, siromašenje slovenskega jezika na znanstvenih področjih in splošno kulturno stagnacijo, kar bi bila posledica omejevanja učnega jezika.


Evgen Bavčar

Slovenski študenti imajo ustavno pravico do predavanj v maternem jeziku

Kot svarilo lahko razumemo Irce in Nizozemce, ki so svoj jezik v znanosti zavrgli. »Vstop v mednarodno znanost z zanikanjem lastnega jezika v šolskem procesu pa je kramarsko, ozkosrčno, pragmatistično in za naš narodni obstoj več kot kratkovidno in pogubno,« meni Komelj. Prepričan je, da bi univerza iz branika slovenščine postala njegova grobarka. Jezik je opredelil ne le kot sredstvo sporazumevanja, temveč kot legitimacijo naših duhovnih korenin. Še posebej je zavrnil razloge za predlog – pohlep, želja po videzu veljave in dobičku, potujčevanje na mednarodnem trgu, kar vodi v nerazpoznavnost in provincialnost. Slovenščino, ki postaja vse bolj degradirana in ohlapna, je treba na univerzi in v javnem življenju negovati. Za slovenščino so zanimanje izkazali celo tujci, je poudaril, sicer pa imajo slovenski študenti imajo z ustavo pravico študirati v slovenskem jeziku, je poudaril.

Zatem so si udeleženci ogledali videoposnetek izjave pisatelja Borisa Pahorja. Sledili so prispevki prof. dr. Tatjane Rojc, ddr. Evgena Bavčarja in Miroslava Košute, ki so na slovenščino pogledali predvsem z vidika človeka, ki živi in deluje v okolju, kjer raba slovenščine ni samoumevna – na Primorskem v zamejstvu in v tujini. Boris Pahor je vnos tujega jezika kot učnega na univerzi imenoval za izraz »hlapčevstva in tudi neke vrste fašizma«. V globalizaciji sveta, v katerem bi bili vsi enaki, pa vidi siromašenje in dolgčas. Letošnji prejemnik nagrade državljan Evrope Evgen Bavčar, ki živi v Parizu, je za zgled postavil tamkajšnji boj domačega in tujega jezika. Francoščina ima absolutno prednost pred angleščino, v njej komunicirajo tudi francoski nobelovci.

Izjavo akad. Nika Grafenauerja je prebrala prof. mag. Mance Erzetič. Na pretirano poudarjanje etničnega vidika slovenščine je opozoril prof. dr. Boris A. Novak in predlagal odprtost tujim jezikom, vendar ne na račun slovenščine. S filozofskega vidika pa je pomembnost slovenščine opredelil prof. dr. Dean Komel.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh