Skupnost Cenacolo za pomoč zasvojencem je v Škocjanu pri Novem mestu delovala 12 let, zdaj pa se hiša zaradi čedalje manj vključenih deklet in fantov zapira. »V hiši v Sloveniji tako zaradi pomanjkanja vstopov v skupnost ne moremo več slediti karizmi skupnosti Cenacolo,« so sporočili na spletni strani skupnosti. Sodelavci so se zahvalili za vse milosti, ki so jih prejeli v času delovanja skupnosti v Sloveniji.

A s tem se poslanstvo sestre Elvire ne končuje. Vsi, ki bi se želeli vključiti v skupnost Cenacolo, lahko to storijo v drugih državah. Še vedno bodo v Sloveniji opravljali vstopne razgovore in spremljali tiste, ki bi se želeli vključiti. Poiskali bodo možnosti, da bi dekletom in fantom v stiski pokazali pot, po kateri lahko hodijo v skupnosti Cenacolo. S hišo se končuje tudi pot društva, ki je nastalo zaradi podpore hiši v Škocjanu.



Hiša v Škocjanu je delovala 12 let. Vlada RS ji je dovoljenje za delovanje na območju RS podelila leta 2006, dve leti pozneje pa je pridobila status humanitarne organizacije. Domačija v Škocjanu je bila prej opuščena, nato pa so jo Ruparjevi dali v najem skupnosti Cenacolo.

Tudi drugod po Evropi opažajo manj vključenih v skupnost, zato so se zaprle tudi nekatere hiše v Italiji in na Hrvaškem.
Knjiga Objem pripoveduje zgodbo o skupnosti Cenacolo

Skupnost Cenacolo je mednarodno društvo, ki v svojih hišah povezuje pripadnike različnih narodov, jih uči sožitja in jih spremlja na poti iz zasvojenosti. Leta 1983 jo je v Saluzzu v Italiji ustanovila redovnica sestra Elvira Petrozzi. Hiše skupnosti so v Evropi, Južni in Severni Ameriki ter v Afriki. Založba Družina je leta 2015 izdala knjigo o skupnosti Objem, v kateri lahko spoznate sestro Elviro in njeno poslanstvo. Na predstavitvi knjige smo gostili nekatere vključene v skupnost v Sloveniji.

Odlomek iz knjige:

"Sestra Elvira je svojo pot začela brez vsake materialne varnosti, vendar z edino veliko gotovostjo o zvestobi Boga Očeta. Na vrata Cenacola so začeli trkati mladi, ki so bili izgubljeni, osamljeni, obupani, zasvojeni z drogo. Prosili so za kraj in pomoč, da bi lahko spremenili življenje. Skupaj z njimi je prihajala tudi konkretna pomoč, znak božje previdnosti: hrana, orodje, prijatelji, ki so bili pripravljeni sodelovati ... vse to je razodevalo, da 'Bog poskrbi', da je 'On z nami'!

To je začetek čudovite zgodbe, nad katero še danes strmimo. Mladi, ki so se prerodili v novo življenje, ponujajo roko tistim, ki so v težavah. Tako se razširja misijonarsko obzorje, ki ga nismo nikoli pričakovali in ne načrtovali. Majhno seme, ki je padlo v Saluzzu, je v letih zraslo in se še množi."

Foto: Tatjana Splichal

Preberite tudi:
»Vse, kar se nam v življenju zgodi, je milost«
Več kot odpoved drogam
»Vera je velika milost«