Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeške akademije znanosti, ki poteka na temo 'Znanstvena dediščina 20. stoletja'. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je v svojem nagovoru med drugim izpostavil, da bi znanost morala postati kraj dialoga, srečanje med človekom in naravo, srečanje med človekom in Stvarnikom.

Naloga znanosti je bila in ostaja vztrajno in vneto raziskovanje resnice o vesolju, naravi in ustroju človeških bitij, je dejal papež in spomnil, da je v tem raziskovanju prišlo do mnogih uspehov in tudi neuspehov. Znanstveni napredek v 20. stoletju je po papeževih besedah vodil k večjemu poznavanju mesta, ki ga človek in naš planet imata v vesolju. Včerajšnje srečanje s Papeško akademijo znanosti je označil kot dokaz, da Cerkev ceni znanstveno raziskovanje in je hvaležna za znanstveno prizadevanje, kar tudi spodbuja in od česar ima prav tako korist.

Papež je poudaril, da v sedanjem času 'znanstveniki vedno bolj cenijo potrebo po odpiranju k filozofiji', če seveda želijo odkriti logične in epistemološke temelje svoje metodologije in sklepov. Cerkev je s svoje strani prepričana, je nadaljeval sveti oče, da imajo znanstvene dejavnosti navsezadnje korist od tega, da priznajo duhovno dimenzijo človeka in njegovo iskanje zadnjih odgovorov. Znanstveniki ne ustvarjajo sveta, je poudaril Benedikt XVI., pač pa ga spoznavajo in ga poskušajo posnemati, sledeč zakone, ki nam jih kaže narava. Izkušnja znanstvenika kot človeškega bitja je torej tisto, kar zaznava stalnost, zakon, logos, ki ga ni ustvaril on sam, ampak ga je opazil. Naravanas po papeževih besedah vodi do priznanja obstoja vsemogočnega Vzroka, ki ni človeški vzrok in ki vzdržuje svet. Ravno to je, meni sveti oče, stična točka med naravoslovjem in religijo. Kot rezultat tega znanost postane kraj dialoga, srečanje med človekom in naravo in posledično celo med človekom in Stvarnikom.

Ozirajoč se na 21. stoletje je papež predlagal dve smeri razmišljanja. Kot prvo je izpostavil, da je vedno bolj zaznati potrebo po interdisciplinarnem pristopu, povezanim s filozofskim razmišljanjem, kot drugo pa je po papeževih besedah pomembno, da so znanstveni dosežki v novem stoletju poučeni o imperativih bratstva in miru, da pomagajo reševati velike probleme človeštva in usmerjajo prizadevanja proti tistemu, kar je zares dobro za človeka in celostni razvoj narodov. Pozitivni rezultat znanosti 21. stoletja bo zagotovo večinoma odvisen od sposobnosti znanstvenikov, da iščejo resnico in uporabljajo odkritja na način, ki gre z roko v roki z iskanjem tistega, kar je pravično in dobro, je ob koncu svojega nagovora poudaril papež.