Znanstveni katalog o Ivani Kobilci
Objava:
09. 10. 2018 / 13:13
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
10.09.2020 / 05:38
Znanstveni katalog o Ivani Kobilci
Narodna galerija je predstavila življenje in delo slikarke Ivane Kobilce in izdala znanstveni katalog o njej.
Narodna galerija je ob stoti obletnici ustanovitve predstavila življenje in delo slikarke Ivane Kobilce ter izdala obsežen znanstveni katalog o njej.
Ivana Kobilca je skupaj s prijateljicami in znankami spadala med prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu. Večino odraslega življenja je preživela v tujih velemestih: po Dunaju je študirala v Münchnu in živela še v Parizu, v Sarajevu in v Berlinu, od koder se je v Ljubljano vrnila šele ob začetku prve svetovne vojne. Kot ena največjih mojstric portreta pri nas je upodabljala ljudi vseh slojev in starosti. Ključna študijska leta je preživela v bavarski prestolnici, kjer se je od temnega ateljejskega realizma obrnila k svetlejšim francoskim zgledom. V burnem pariškem in skoraj idiličnem sarajevskem času se je posvečala tudi slikanju na prostem, v Berlinu in v Ljubljani pa predvsem cvetličnim tihožitjem.
Poletje (1889–1890)
Na ogled je okoli 140 del
Na prvi pregledni razstavi Kobilčinega opusa v zadnjih štirih desetletjih je na ogled okoli 140 del iz vseh slogovnih obdobij in vseh žanrov.
Njeni najbolj znani deli sta Poletje in Kofetarica, ki sodita med najbolj priljubljene umetnine po izboru obiskovalcev Narodne galerije. Zdaj so jima pridružene umetnine, ki so bile skoraj neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo Kobilčino ustvarjalno moč in raznolike vplive evropskih umetnostih središč, od Dunaja, Münchna, Pariza, Sarajeva do Berlina.
V Narodni galeriji so med pripravami na razstavo odkrili nove podatke o njenem življenju in delu. Evidentirali so več kakor 350 del, popisali nove lastnike njenih slik, natančneje dokumentirali Kobilčino berlinsko in sarajevsko obdobje, na umetninah in okvirjih so izvedli potrebne konservatorsko-restavratorske posege in pregledali številne dokumente. Veliko novih dognanj črpajo iz zasebnih pisem, ki jih je Ivana Kobilca pošiljala domačim, in so jih pridobili šele pred kratkim.
Slika: Kofetarica, 1888
Ob razstavi so pripravili vodnik po razstavi in zajetni znanstveni katalog (510 strani velikega formata).
Monografske razstave in spremljajoči katalogi
Kot je v uvodu v znanstvenem katalogu zapisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je v svoji stoletni preteklosti Narodna galerija opravila vrsto temeljnih raziskav umetniških opusov in zvečine prečesala čas in geografsko področje, ki ga pokrivajo njene zbirke, ter predstavila številna osrednja imena naše likovne dediščine: Hans Georg Geiger, Almanach, Fortunat Bergant, Valentin Metzinger, Francesco Robba, Anton Cebej, Franc Kavčič, Mihael Stroj, Anton Karinger, Ferdo Vesel, Jožef Petkovšek, Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič.
Verjetno najdragocenejši prispevek osrednje slovenske umetnostne galerije k umetnostnozgodovinski stroki so prav monografske razstave in spremljajoči katalogi, ki so ne le privlačni za oko, temveč z zbranimi podatki tudi temelji za nadaljnji študij. Na enem mestu razgrnjena dela umetnika omogočajo neposredne primerjave in nova ovrednotenja. Natančni življenjepisni podatki, zabeležene provenience umetnin, nanizane razstave in literatura o umetniku, skratka kar najpopolnejša informacija, skupaj s kakovostnimi reprodukcijami umetnin dajejo katalogom pomen trajnega dokumenta.
Eden od vrhov naše likovne dediščine
Že dolgo je bila pogrešana pregledna razstava slikarke Ivane Kobilce, avtorice najbolj priljubljenih slik v stalni zbirki Narodne galerije.
Na ogled je okoli 140 del
Na prvi pregledni razstavi Kobilčinega opusa v zadnjih štirih desetletjih je na ogled okoli 140 del iz vseh slogovnih obdobij in vseh žanrov. Njeni najbolj znani deli sta Poletje in Kofetarica, ki sodita med najbolj priljubljene umetnine po izboru obiskovalcev Narodne galerije. Zdaj so jima pridružene umetnine, ki so bile skoraj neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo Kobilčino ustvarjalno moč in raznolike vplive evropskih umetnostih središč, od Dunaja, Münchna, Pariza, Sarajeva do Berlina.
V Narodni galeriji so med pripravami na razstavo odkrili nove podatke o njenem življenju in delu. Evidentirali so več kakor 350 del, popisali nove lastnike njenih slik, natančneje dokumentirali Kobilčino berlinsko in sarajevsko obdobje, na umetninah in okvirjih so izvedli potrebne konservatorsko-restavratorske posege in pregledali številne dokumente. Veliko novih dognanj črpajo iz zasebnih pisem, ki jih je Ivana Kobilca pošiljala domačim, in so jih pridobili šele pred kratkim.
Slika: Kofetarica, 1888
Ob razstavi so pripravili vodnik po razstavi in zajetni znanstveni katalog (510 strani velikega formata).
Monografske razstave in spremljajoči katalogi
Kot je v uvodu v znanstvenem katalogu zapisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je v svoji stoletni preteklosti Narodna galerija opravila vrsto temeljnih raziskav umetniških opusov in zvečine prečesala čas in geografsko področje, ki ga pokrivajo njene zbirke, ter predstavila številna osrednja imena naše likovne dediščine: Hans Georg Geiger, Almanach, Fortunat Bergant, Valentin Metzinger, Francesco Robba, Anton Cebej, Franc Kavčič, Mihael Stroj, Anton Karinger, Ferdo Vesel, Jožef Petkovšek, Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič.
Verjetno najdragocenejši prispevek osrednje slovenske umetnostne galerije k umetnostnozgodovinski stroki so prav monografske razstave in spremljajoči katalogi, ki so ne le privlačni za oko, temveč z zbranimi podatki tudi temelji za nadaljnji študij. Na enem mestu razgrnjena dela umetnika omogočajo neposredne primerjave in nova ovrednotenja. Natančni življenjepisni podatki, zabeležene provenience umetnin, nanizane razstave in literatura o umetniku, skratka kar najpopolnejša informacija, skupaj s kakovostnimi reprodukcijami umetnin dajejo katalogom pomen trajnega dokumenta. Eden od vrhov naše likovne dediščine
Že dolgo je bila pogrešana pregledna razstava slikarke Ivane Kobilce, avtorice najbolj priljubljenih slik v stalni zbirki Narodne galerije.
Dekle v naslonjaču, Parižanka
Čeprav njene umetnine nepretrgoma privlačijo generacije, je od zadnje razgrnitve slikarkinega opusa minilo že skoraj štirideset let.
Mednarodni uspehi in osebna poznanstva z vodilnimi umetniki njenega časa jo uvrščajo v evropski kulturno-duhovni prostor. Razstavljala je v umetnostnih središčih, kakršna so bila München, Praga, Budimpešta, Benetke, Berlin in seveda frenetični Pariz z znamenitimi letnimi razstavami, Saloni, kjer so se ji dokončno odprla vrata v mednarodno areno.
Njeno delo nesporno predstavlja enega od vrhov naše likovne dediščine. Z Narodno galerijo je bila tesno povezana od začetkov kot vplivna odbornica društva. Tudi zato smo se odločili, da visoki jubilej ustanove zaznamujemo s Kobilčino pregledno razstavo in monografskim katalogom.
Katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli
Na razstavi, ki je na ogled v novem krilu Narodne galerije, so vključena tudi ključna dela drugih slovenskih realistov, kot so Pred lovom Jurija Šubica, Zamorka Antona Ažbeta, dela Jožefa Petkovška, Ferda Vesela in še nekatera, dodali so fotografije kot izhodišče za njeno slikanje in do zdaj skoraj neznane skicirke.
Vodnik po razstavi je namenjen posredovanju osnovnih informacij, monografija pa je kompleksna zbirka do zdaj dosegljivega vedenja o Ivani Kobilca. V slikovnem delu so s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, posebej dragocen pa je dokumentarni katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli, šestimi skicirkami in številnimi pripravljalnimi fotografijami.
Poleg razkritja novih umetnin, ki jih do zdaj nismo poznali ali so bile del našega spomina le po zaslugi črno belih reprodukcij, so razširili seznam razstav, literature o slikarki, ovrgli nekatere starejše trditve in popravili napačne življenjepisne podatke. Zdaj bolje vemo, kako je slikala, kakšne strategije je razvijala za pridobivanje naročnikov, dodatno so osvetlili tudi slikarko zasebno.
Vendar Kobilce niso želeli predstaviti kakor »ženske umetnice«, saj velika dela ne razkrivajo posebej spola avtorja. Zaradi naravnanosti časa okrog leta 1900 je njen domnevni vzgib, da s podpisom na sliki prikrije svoj spol, razumljiv, saj ji je olajšal umetniško pot. Njen spol je vplival na potek njene kariere, za kakovost njenega dela pa ni bil odločilen.
Razkrito do zdaj slabo poznano iz Kobilčinega življenja
Poglobljena študija Jureta Mikuža njeno delo postavlja v evropski kontekst in s pomočjo osebnih pisem razkriva do zdaj slabo poznana ali popolnoma neznana dejstva iz Kobilčinega življenja, ki so odločilno vplivala na njeno ustvarjanje.
Jasneje sta orisani še dve obdobji njenega življenja, ki sta bili do zdaj najmanj oprijemljivi, sarajevska leta, ki jih je predstavila Mateja Maučec, ob Michelu Mohorju tudi soavtorica študije o Kobilčinem berlinskem času.
Nataša Ciber, dr. Alenka Simončič in dr. Sandra Bratuša so uredile dokumentarni del kataloga, zbrale podatke o umetninah, razstavah in literaturi, poglobile so se v skoraj šeststo dokumentov, zvečine pisem, in iz njih izluščile, kar je pomembno za slikarkino kariero.
Veliko slik so za razstavo restavrirali, da zdaj pred nami živijo v svoji izvirni podobi. Restavratorska dela in materialne raziskave je vodila Simona Škorja.
Čeprav njene umetnine nepretrgoma privlačijo generacije, je od zadnje razgrnitve slikarkinega opusa minilo že skoraj štirideset let.
Mednarodni uspehi in osebna poznanstva z vodilnimi umetniki njenega časa jo uvrščajo v evropski kulturno-duhovni prostor. Razstavljala je v umetnostnih središčih, kakršna so bila München, Praga, Budimpešta, Benetke, Berlin in seveda frenetični Pariz z znamenitimi letnimi razstavami, Saloni, kjer so se ji dokončno odprla vrata v mednarodno areno.
Njeno delo nesporno predstavlja enega od vrhov naše likovne dediščine. Z Narodno galerijo je bila tesno povezana od začetkov kot vplivna odbornica društva. Tudi zato smo se odločili, da visoki jubilej ustanove zaznamujemo s Kobilčino pregledno razstavo in monografskim katalogom.
Katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli
Na razstavi, ki je na ogled v novem krilu Narodne galerije, so vključena tudi ključna dela drugih slovenskih realistov, kot so Pred lovom Jurija Šubica, Zamorka Antona Ažbeta, dela Jožefa Petkovška, Ferda Vesela in še nekatera, dodali so fotografije kot izhodišče za njeno slikanje in do zdaj skoraj neznane skicirke. Vodnik po razstavi je namenjen posredovanju osnovnih informacij, monografija pa je kompleksna zbirka do zdaj dosegljivega vedenja o Ivani Kobilca. V slikovnem delu so s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, posebej dragocen pa je dokumentarni katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli, šestimi skicirkami in številnimi pripravljalnimi fotografijami.
Poleg razkritja novih umetnin, ki jih do zdaj nismo poznali ali so bile del našega spomina le po zaslugi črno belih reprodukcij, so razširili seznam razstav, literature o slikarki, ovrgli nekatere starejše trditve in popravili napačne življenjepisne podatke. Zdaj bolje vemo, kako je slikala, kakšne strategije je razvijala za pridobivanje naročnikov, dodatno so osvetlili tudi slikarko zasebno.
Vendar Kobilce niso želeli predstaviti kakor »ženske umetnice«, saj velika dela ne razkrivajo posebej spola avtorja. Zaradi naravnanosti časa okrog leta 1900 je njen domnevni vzgib, da s podpisom na sliki prikrije svoj spol, razumljiv, saj ji je olajšal umetniško pot. Njen spol je vplival na potek njene kariere, za kakovost njenega dela pa ni bil odločilen.
Razkrito do zdaj slabo poznano iz Kobilčinega življenja
Poglobljena študija Jureta Mikuža njeno delo postavlja v evropski kontekst in s pomočjo osebnih pisem razkriva do zdaj slabo poznana ali popolnoma neznana dejstva iz Kobilčinega življenja, ki so odločilno vplivala na njeno ustvarjanje.
Jasneje sta orisani še dve obdobji njenega življenja, ki sta bili do zdaj najmanj oprijemljivi, sarajevska leta, ki jih je predstavila Mateja Maučec, ob Michelu Mohorju tudi soavtorica študije o Kobilčinem berlinskem času. Nataša Ciber, dr. Alenka Simončič in dr. Sandra Bratuša so uredile dokumentarni del kataloga, zbrale podatke o umetninah, razstavah in literaturi, poglobile so se v skoraj šeststo dokumentov, zvečine pisem, in iz njih izluščile, kar je pomembno za slikarkino kariero.
Veliko slik so za razstavo restavrirali, da zdaj pred nami živijo v svoji izvirni podobi. Restavratorska dela in materialne raziskave je vodila Simona Škorja.
Marija z detetom in svetniki jezuitskega reda, Sarajevo, cerkev sv. Cirila in Metoda, 1900
Razstava Ivana Kobilca (1861–1926) bo na ogled do 10. februarja 2019.
Razstava Ivana Kobilca (1861–1926) bo na ogled do 10. februarja 2019.
