Pesnik France Prešeren s spomenika »pogleduje« svoje Kranjčane. FOTO: Jožef Pavlič

V Kranju je preživel zadnje obdobje svojega življenja od leta 1846, ko je tukaj končno dobil svojo odvetniško pisarno, do smrti 8. februarja 1849. V tem mestu ga je v starodavno župnijsko gotsko cerkev vabil največji od šestih bronastih zvonov, težak 2500 kilogramov, ki ga je leta 1812 ulil livar zvonov Vincencij Samassa. Stanoval je v bližini cerkve. V Kranju je našel zemeljski mir 10. februarja 1849, ko so ga pokopali v sedanjem Prešernovem gaju. Nanj vidno v bližini župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev mučencev spominja mogočen spomenik.

Številni obiskovalci kulturnega praznika so se ustavljali tudi ob mnogih sejemskih stojnicah. FOTO: Jožef Pavlič

Vrata župnijske cerkve so odprli za vse 

Veliko razlogov, da se pesnika Franceta Prešerna na dan, ko ga »časti« vsa Slovenija, so na večer pred slovenskim kulturnim praznikom podelili nagrade za najvišje umetniške dosežke, še posebej spomni tudi Kranj – njegovo mesto. Tudi z misijonom. Zakaj in kako, je povedal župnik dr. Andrej Naglič: »Osmi februar za Župnijo Kranj ni le kulturni praznik, ampak tudi priložnost za misijon. Ob Prešernovem 'smenju' na široko odpremo vrata župnijske cerkve in vanjo skušamo povabiti najširšo javnost; tudi najbolj oddaljeno. Pred epidemijo je pred vrati cerkve tekla skoraj prava reka ljudi, večtisočglava množica, in nekaj od nje je priteklo tudi v našo cerkev. Za vse, ki na ta dan stopijo k nam, si želimo, da spoznavajo lepoto molitve, v kateri se lahko srečajo z Jezusom v Najsvetejšem, lepoto naše cerkve, ki sodi med najpomembnejše arhitekturne stvaritve srednjega veka na nekdanjem Kranjskem, pa tudi Prešerna, ki je preživel zadnje obdobje svojega življenja v Kranju.

Na kranjskih trgih se je trlo staro in mlado. FOTO: Jožef Pavlič

Pripravili so bogat duhovno-kulturni program

Navdih za misijon smo črpali v dejavnostih Skupnosti Emanuel, ki sodeluje tudi pri našem dogodku, sicer pa misijon temelji na delu naših župljanov, koordinira pa ga župnijski Misijonski odbor.

Tudi muzikantje so raztegnili mehove svojih harmonik in prijeli za druga glasbila. FOTO: Jožef Pavlič

Ljudi vabimo v cerkev, jim ponudimo zvitek Božje besede, možnost, da napišejo prošnjo, jo položijo pred oltar. Na voljo smo tudi za pogovor. Ob tem lahko spremljajo ali sodelujejo v kulturno-duhovnem programu, in sicer tako, da molijo zraven. Dopoldanski del programa pripravljamo zadnjih pet let.

Tole lepotico bi pa še jaz, ne le Prešeren (živi) prijel pod roko. FOTO: Jožef Pavlič

Taizejska molitev in skupina Dlan

Obiskovalce cerkve je od desete ure dalje v duhovno poglobitev pritegovala tudi taizejska molitev, v kateri se prepletata Božja beseda in taizejski spevi, pomembna prvina pa je tudi tišina kot priložnost, da se poglobiš vase. Pri tej molitvi je sodelovala tudi domača vokalno-instrumentalna skupina Dlan, ki v župniji deluje že več kot dvajset let, poje pa pri nedeljskih večernih mašah. Nastala je iz prvotnega Mladinskega mešanega pevskega zbora Župnije Kranj. Ime zbora je zelo simbolično – dlan kot znamenje pomoči bližnjemu in odprtosti do vsakega posameznika, obenem pa znamenje naše varnosti v Božji dlani. Vokalno-instrumentalna skupina Dlan je imela že vrsto nastopov po Sloveniji. Vodi jo Barbara Falle.

Številni so se povzpeli v vrh visokega zvonika in nad truščem sveta občudovali poglede na prelepo Gorenjsko – »podobo raja«. FOTO: Jožef Pavlič

Koncert učencev Glasbene šole Kranj

Ob 11. uri se je v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev mučencev začel koncert učencev orgelskega oddelka Glasbene šole Kranj, ki ga vodi organistka specialistka Barbara Theissen Pibernik. Ob glasbeni spremljavi na tromanualne orgle orglarskega mojstra Jenka iz leta 1942 smo prisluhnili zgodnjebaročnim skladbam pa vse do sedanjih, od norveških skladateljev do slovenskih, še posebej smo uživali v skladbi izvrstnega orgelskega komponista Gašperja Jereba iz Kranja.

Najprimernejši kraj za pogovor o lepoti zvonjenja in kranjskih bronastih klicarjih je v zvoniku. Župnik dr. Andrej Naglič v pogovoru z velikim poznavalcem zvonov in njegovo družino. FOTO: Jožef Pavlič

Boga so slavili tudi skavti iz Triglavskega stega

Prehod iz dopoldanskega kulturno-duhovnega programa v popoldanski so zaznamovali skavti Triglavskega stega Kranj 1. Slavljenje Boga so spremljali z igranjem na kitaro in violončelo.

Tale zvon, najtežji v kranjskem zvoniku, je klical pesnika Prešerna v bližnjo župnijsko cerkev. FOTO: Jožef Pavlič

Skavti so močno dejavni v Kranju od leta 1992, in sicer v vseh skupinah. Spočetka so se imenovali Viharniki, pozneje, ko so ugotovili, da se tako imenujejo skavti že drugje, pa Skavti Kranj 1 – Triglavski steg. V ta steg je bilo doslej vključenih že okrog 500 skavtov in skavtinj iz Kranja in okolice.

Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev pa je vztrajno vabila v svojo notranjost. FOTO: Jožef Pavlič

Predavanje arheologa dr. Milana Sagadina 

Sledilo je izredno zanimivo predavanje upokojenega arheologa dr. Milana Sagadina, Steletovega nagrajenca slovenskega konservatorskega društva za življenjsko delo in vrhunske dosežke in konservatorja svetnika kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V predavanju je opozoril na pokristjanjevanje Slovencev, kakršnega nam je po eni strani literarno upodobil pesnik France Prešeren v svojem Uvodu h Krstu pri Savici, po drugi strani pa izpričujejo zgodovinski in arheološki viri. Razlika je očitna. Kakšna, je povedal predavatelj.

Prijazni člani župnijskega misijonskega odbora so pri vhodu delili listke s svetopisemskimi izreki. FOTO: Jožef Pavlič

Arheolog dr. Milan Sagadin je v svojem predavanju najprej predstavil razvoj krščanstva na območju Slovenije v antiki, od preganjanja v 3. stoletju (sv. Maksimiljan Celjski, sv. Pelagij Emonski, sv. Viktorin Ptujski) do razcveta po Milanskem ediktu leta 313 (škofije v Poetoviji, Celeji in Emoni, stiki emonskih kristjanov s sv. Hieronimom). Povedal je, da 5. in 6. stoletje predstavljata postopen zaton zaradi barbarskih vpadov, ki ga spremlja beg prebivalstva v odročne kraje, spremenjena je poselitvena slika, Cerkev je dobila novo nalogo pri reševanju prebivalstva. Omenil je razmere, ki jih opisuje Evgipij v spisu Življenje sv. Severina. Poznoantični refugiji in stalne naselbine na odročnih lokacijah prenehajo z vpadi Slovanov in Avarov okrog leta 600.

Zgovorno povabilo k taizejski molitvi in češčenju Najsvetejšega. FOTO: Jožef Pavlič

Navedel je vire, ki govorijo o preživetju staroselskega krščanskega prebivalstva v enklavah, živečih med barbarskimi ljudstvi (sinoda v Rimu leta 680 z udeležbo škofa Andreja iz Celeje, zapisnik »sinode ob Donavi« leta 796 z navajanjem neizobraženih duhovnikov, delujočih med barbari itd.). Omenil je prve neuspešne poizkuse misijonarjenja med Slovani v 7. stoletju, nato pa opisal znameniti dokument Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev) iz leta 871, iz katerega izvemo vse o pokristjanjenju Karantancev. Ob tem je bil pomemben način misijonarjenja Cerkve v Salzburgu, ki je temeljil na prostovoljnem pristopu h krstu, uporabi domačega jezika, pripravi na krst itd. Skratka: blage irske metode pokristjanjevanja.

Vokalno-instrumentalna skupina Dlan se je izkazala z lepim petjem in igranjem na glasbila. FOTO: Jožef Pavlič

Za tem je prešel k jedru problema: upori proti Hotimirju in Valtunku in kako je prišlo do tega, da se ti upori interpretirajo kot protikrščanski upori. Osnovo za tako interpretacijo daje Valvazorjev tekst, ki pa se naslanja na povsem izmišljen tekst Hieronimusa Megisra iz leta 1612. Ta neverodostojen tekst je razkrinkal že zgodovinar France Kos leta 1900, svoje ugotovitve pa je dodala novejša zgodovinarka Darja Mihelič (glej: Benedik, Krščanstvo na Slovenskem v luči virov, Celje 2016, 129-134). Nato je obravnaval pokristjanjevanje na območju kneževine Karniole po frankovski zmagi nad Avari leta 796 in prikaz sledov v arheoloških najdbah, ki dokazujejo uveljavljanje krščanstva. Z obravnavo motivov na staroslovanskem nakitu je prikazal vključitev Slovencev v krščanski in zahodnoevropski miselni svet, v njegovo simboliko in neoplatonistično sprejemanje sveta.

Potopljeni v molitev. FOTO: Jožef Pavlič

Maša za kulturne delavce

Večerni del spominjanja Franceta Prešerna se je začel z mašo ob 18. uri. Maševal je domači župnik dr. Andrej Naglič, pel je komorni zbor Gallus pod vodstvom zborovodkinje Mojce Gabrijel, na orgle je igral Matic Podobnik.

Blagoslov z Najsvetejšim. FOTO: Jožef Pavlič

Župnik Naglič je v uvodu v mašo opozoril, da je Prešernova poezija prežeta s krščanskimi simboli. Izrazil je željo, da bi »krščanska vera tudi danes navdihovala kulturo in njene delavce«. Zato je udeležence povabil, naj molijo za žive, kot tudi za rajne kulturne delavce. Za prve, da bi jih »prežel Božji Duh dobrega in lepega«, za rajne pa, »da bi uživali večno družbo Božanskega umetnika. Ko vera in kultura sodelujeta, se okrepi kvaliteta človekovega bivanja.«

Mentorica Glasbene šole v Kranju prof. organistka specialistka Barbara Theissen Pibernik napoveduje program skladb, ki jih bodo na kranjskih župnijskih orglah izvajali učenci te šole. FOTO: Jožef Pavlič

Zbor Gallus je med mašo pel mašne dele domačih in tujih skladateljev cerkvene glasbe, končal pa z Jubilejem 2000 letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada prof. Damijana Močnika.

Bodoča organistka? FOTO: Jožef Pavlič

Kulturni program po maši

Kulturni program je po evharistični daritvi obogatil komorni zbor Gallus, povezovalno besedilo je pripravil Franci Kapler, povezovala pa Pia Glogovčan. Recitirali so: Jelka Štular, Franc Jerala in Karlo Zupanc. Zbor je zapel več Prešernovih pesmi, ki so jih uglasbili slovenski skladatelji, pa tudi Slomškovih, saj sta bila sošolca, se kdaj pa kdaj tudi srečala; Prešeren si je rad »sposodil« Slomška s kakšnim epigramom.

Boga so slavili tudi kranjski in okoliški skavti iz Triglavskega stega. FOTO: Jožef Pavlič

Program se je končal z ugotovitvijo in povabilom obenem, da se Slovenci lahko veselimo samostojnosti naše države. Nečesa, o čemer sta sanjala Prešeren in Slomšek, pa tudi drugi veliki slovenski možje. Zato: »Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca!«

Franci Kapler iz župnijskega misijonskega odbora pozdravlja predavatelja dr. Milana Sagadina. FOTO: Jožef Pavlič

Komorni zbor Gallus je leta 1983 ustanovila skupina ljubiteljev zborovske glasbe. Najprej mu je dirigirala nepozabna profesorica Angela Tomanič. Nadeli so si ime skladatelja Jakoba Gallusa, s tem pa tudi razkrili svoj namen: po najboljših močeh gojiti najlepšo cerkveno glasbo vseh časov. Zbor sestavljajo pevci in pevke iz Kranja in okoliških župnij. Pojejo slovenske in latinske maše domačih in tujih skladateljev cerkvene glasbe. Zbor je imel doslej blizu 600 nastopov doma in na tujem, je požel več nagrad, pri večjih slovesnostih se mu pridružijo pevci solisti, organisti in instrumentalna skupina Cappella Cantiani.

S predavanjem Pokristjanjenje Slovencev: Prešernov krst pri Savici in arheologija se je izkazal velik poznavalec tega žgočega vprašanja arheolog dr. Milan Sagadin. FOTO: Jožef Pavlič

Župnija Kranj se je s tem bogatim duhovno-kulturnim programom res izkazala, se dostojno spomnila velikega poeta in opozorila na vrednote, ki jih je vredno negovati in živeti. Obenem pa je dala tudi priložnost svojim ljudem, da so prišli do besede in izpričali svoje talente. V župniji Kranj je veliko takšnih. Zelo pomembno pa je tudi, da ima njihov župnik Andrej čut in posluh zanje. Potem je mogoče uresničiti kaj takšnega, čemur smo bili udeleženci tokrat priča. V Kranju – Prešernovem mestu.

Župnik Naglič se dr. Milanu Sagadinu zahvaljuje za predavanje. FOTO: Jožef Pavlič

Dr. Milan Sagadin je osvetlil krščanstvo na naših tleh vse od njegovega začetka. FOTO: Jožef Pavlič

Srce in duša duhovno-kulturnega spomina na pesnika Franceta Prešerna je bil prijazni in razgledani kranjski župnik dr. Andrej Naglič. Pri tem so mu pomagali številni zavzeti župljani. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev je ob vsem zunanjem hrupu obiskalo veliko notranjega miru, molka in Božje bližine željnih ljudi. FOTO: Jožef Pavlič